|
Moje ime je Žiga Vovko. Hodim v Osnovno šolo Frana Metelka Škocjan. Star sem 11 let, kmalu bom 12. Sem naglušen otrok in zato nosim slušni aparat, da bolje slišim. Naglušen sem postal, ker sem bil kot majhen velikokrat prehlajen. Ko sem začel nositi aparat, je bilo težko vse. Težko sem se privadil nanj, hodil sm k zdravniki za ušesa in najtežje je bilo v šoli. Sošolci niso nikakor dojeli, za kaj gre. Vedno so me zafrkavali: "K si gluh??" Zdaj se mi zdi, da me v sedmem razredu razumejo, da to ni smešno. Ker slabše slišim, sem se navadil brati besede iz ust, kar mi pomaga. Imam tudi surdopedagoginjo Renato, ki mi pomaga pri izgovorjavi S in C. Ti dve črki mi zelo nagajata pri izgovorjavi. Zato si želim, da bi se lahko pozdravil in bolje slišal kot zdaj.
Žiga Vovko, 7.a
|
|
|
V petek so nas obiskali člani društva gluhih in naglušnih Dolenjske. Predstavili so nam svoje društvo in znake, s katerimi se sporazumevajo gluhi. Njihov obisk mi je bil zelo všeč. Želim si, da bi spoznala njihove znake, da bi jim lahko pomagala v vsakdanjem življenju. Želim si, da bi bilo čim manj ljudi gluhih, gluhi pa naj bi imeli čim manj težav v vsakdanjem življenju
Leja Markelc, 4.b
|
|
|
Petek prvo uro smo preživeli v večnamenskem prostoru šole. Komaj sem čakal, da izvem, kaj pomeni kakšna črka, ki jih kažejo z rokami gluhi ljudje. Ko sem to izvedel, sem bil zelo vesel, ker mi je bil ta jezik zelo všeč. Potem sem po končanem pouku še učil mojega sošolca Gašperja znakovni jezik. Zelo mi je bilo v zadovoljstvo. Ko sem prišel domov, sem mami pozdravil po znakovnem jeziku. Zelo se mi je zdelo smešno, ker sem mislil, da mamica zna ta jezik. Pri kosilu smo se pogovarjali veliko o gluhih in bili v mislih z njimi, da imajo drugačen način življenja. Ko se s takšnimi ljudmi srečaš v šoli, potem res lahko veš, kaj pomeni biti zdrav.
Kristjan Krmec 4.b
|
|
|
V petek smo imeli v jedilnici predstavitev sporazumevanja gluhih in naglušnih. Predstavili so njihovo življenje ter njihove pripomočke (slušni aparat). Njihov predstavnik bojan nam je prebral pravljico o žabjem kralju ter pokazal, kako se sporazumevajo med seboj. Pokazal nam je svoj slušni aparat. Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno, obenem pa žalostno za vse, ki slišimo. Ne znam si predstavljati dneva brez lepe pesmi, iskrenega pogovora s prijatelji in starši.
Urška Kirar, 4.b
|
|
|
Sama se nikoli nisem vprašala, kako razumejo gluhi in naglušni. Vedela sem, da nas ne slišijo in da se sporazumevajo z znaki, vendar nisem vedela, da je to lahko tako poučno in dobro. Ko sem opazovala naglušnega fanta, se mi je zdelo, da se počuti isto kot mi. Da nas lahko iz mimike obraza razbere, s kakšnimi navdušenjem smo ga sprejeli. Tudi sama spoznavam naglušno osebo, vendar nikoli nisem vedela, zakaj tako govori. Tudi staršev nisem vprašala. Sedaj vem, da če se želimo sporazumevati s tako osebo, moramo govoriti počasi in razločno.
Vsi smo enaki in nihče ni popoln. Spoštujmo se takšni, kot smo in bodimo prijazni drug do drugega.
Anja Hočevar. 9.a
|
|
|
Doživel sem en lep dan. Nova izkušnja...Nisem še v živo videl gluhega človega. Bilo mi je zelo všeč, še posebej, ko je bral pravljico...
Naučil sem se nekaj novih besed, črk...Ta dan mi je bil poučen in hrati zeloooo všeč.
Matej Lahne, 9.a
|
|
|
Doživetje tišine
Danes 28.9.2007, sem občutila, doživela nov občutek ljudi, ki so slušno prizadeti. Takšne osebe se morajo prilagajati vsem. Sicer uporabljajo posebne aparate, s katerimi si olajšujejo življenjske situacije, a vseeno so za marsikaj prikrajšani. Spoznala sem tudi veliko novega. Nehote sem pomislia, da je življenje naglušnih lahko zelo dolgočasno, ko se pogovarjajo, saj imajo zelo malo besed v primerjavi z našim jezikom, a vseeno živijo in se veselijo drugih radosti, za katere smo najbrž ostali prikrajšani.
Kaja Vene, 9.a
|
|
|
Naši vtisi
Zelo nam je bila všeč pravljica Žabji kralj. Telovadba s prsti je bila super. Zanimiv nam je bil pogovor v jeziku gluhih. Spoznali smo aparate, ki jih uporabljajo gluhi. Zapomnili smo si, kar nekaj črk znakovne abecede. Hvala za vse, bilo je zanimivo z vami.
Učenci 2.b z učizeljico
|
|
|
Všeč mi je bila pravljica. Sprva sem mislil, da močno naglušni tudi govoriti ne more, a sem se zmotil. Znam izgovoriti besede: mama, Maja, Kaj in podobno. Izvedel sem tudi, da se gluhi sporazumevajo tudi z mimiko obraza.
Dejan Kermc, 5.d
|
|
|
Naglušni ljudje so tisti, ki ne slišijo dobro ali pa sploh ne slišijo. Na morju imam soseda Janeza, ki je naglušen. Kadar pozabi aparat doma, mu moram napisati.
Kaj Pevec, 5.d
|
|
|
Prisluhnimo tišini
Doživela sem nekaj neverjetnega, saj nisem mislila, da se lahko gluhi in naglušni tako dobro sporazumevajo, čeprav nimajo istih lastnosti kot vsak človek, ki se rodi. Spoznala sem, da imamo v Sloveniji tri zavode za gluhe in naglušne. Odslej naprej se bom vedla spoštljivo. Zavedam, da ima vsak človek pravico do življenja. Odločila sem se tudi, da jih bom spoštovala, saj so oni del našega življenja.
Devetošolka
|
|
|
Gluhi in naglušni
Doživel sem, kot da sem jaz na njihovem mestu. Spoznal sem, da gluhi težko živijo. Odslej bom ravnal tako, da bom pomagal gluhim in naglušnim, trudil se bom govoriti v njihovem jeziku.
Kristjan Gramc, 7.b
|
|
|
Gluhi in naglušni
Danes 28.9.2007, so nas obiskali člani iz društva gluhih in naglušnih. Na kratko so se nam predstavili. Predstavili so nam svojo abecedo, razne aparate, ki jim pomagajo (hišni zvonec, budilko, ročno uro...) Bojan nam je prebral in z njihovo govorico pokazal zgodbico Žabji kralj. Naučili smo se, da se lahko sporazumevamo tudi drugače:
-z mimiko obraza in celega telesa,
-z branjem z ustnic,
-s pisanjem..
Bistvo: naučili smo se zelo veliko. Odslej naprej bom bolj pazljiva pri razumevanju (pogovarjanju) z gluhimi in naglušnimi.
Barbara Vdovč, 7.b
|
|