|
Kot javna delavka sem delala pred leti v posavskem društvu gluhih in naglušnih v Krškem. Zelo sem se navezala na ljudi in zaposlene, rada sem opravljala vsa dela. Navezala sem stike tudi z drugimi društvi, še posebej z Novim mestom. Vendar so javna dela, dela za določen čas. Ostala sem na različne načine povezana tako z društvom v Krškem kot društvom v Novem mestu, s katerim smo sodelovali. In hvaležna sem jim, ko me povabijo na druženje, izlete…
|
|
Ker je pomlad čas izletov, so se v društvu Novo mesto in Velenje odločili za aprilski sobotni izlet na Plitvička jezera. Člani DGN Velenja so se zgodaj zjutraj pripeljali v Novo mesto, od koder smo skupaj nadaljevali pot. Dobrega razpoloženja ni manjkalo kljub slabemu vremenu. Velenjčane je namreč po poti spremljala prava pomladna nevihta. Ta se je kmalu umirila in že na Gorjancih nas je pozdravilo sonce. Pot nas je peljala čez mejni prehod Metlika, mimo Karlovca in Slunja do končnega cilja. Plitvička jezera so eden izmed osem nacionalnih parkov na Hrvaškem in so od leta 1979 na seznamu naravne dediščine UNESCO-a. So biser kraškega sveta, podobno kod Postojnska jama.Plitvička jezera so sestavljena iz šestnajst jezer, ki se preko nešteto čudovitih slapov in kaskad prelivajo eno v drugo, da bi se na koncu združili v kraški biser – reko Korano. Največje izmed jezer je Kozjak, po katerem smo se peljali z električno ladjico. Na začetku smo se ustavili pod Velikim slapom reke Plitvice, ene izmed rečic in potočkov, ki se zlivajo v jezera.
|
|
Pot ob jezerih in slapovih, vožnja z električno ladjico ter električnim vlakcem nas je pripeljala že prijetno utrujene do restavracije Poljane na kosilo. Za posladek po kosilu je poskrbela naša Fanika, ki je dan pred izletom pridno pekla peciva za 50 sladkosnedežev. Na poti domov smo se še ustavili v mestecu Slunj. Ogledali smo si Rastoke, kje se reka Slunjčica v slapovih zliva v kanjon reke Korane. Rastoke so dobesedno etno muzej na vodi, saj so med jezerci in slapovi ohranjene stare hiše in mlini.
|
|
Dan se je prehitro prevesil v večer in našega druženja z obilico spominov je bilo kmalu konec. V Novem mestu se je tudi končala naša skupna pot, našim velenjskim prijateljem pa smo zaželeli srečno pot domov. Izlet mi je bil zelo všeč, vzdušje na avtobusu veselo, sama sem napolnila baterije. Menim, da bi takih izletov z udeležbo še več društev Slovenije, bila prava stvar. Udeleženci izleta si želijo tudi na Brione, slapove Krke..Je pa res, da je organizacija zahtevna, da je veliko odgovornosti, saj je najugodnejša lastna organizacija. Hvala organizatorjem za dobro izpeljani izlet.
|
|
Da bi ostali člani in prijatelji videli del naravne lepote, ki je bil darovan nam, je kot velikokrat doslej poskrbel naš »stalni foto dokumentarist« Vlado Kastelec, ki skrbi za objavo vseh dogodkov na spletni strani društva
|
|