Gluhota je težka nevidna invalidnost

Gluhota je težka invalidnost, ki globoko poseže v življenje posameznika in njegovo družino. Ker je na prvi pogled nevidna, še danes ni povsod prepoznavna. Komunikacija je za gluhe in naglušne velika ovira, vendar zmorejo ob pomoči in spodbudi dejavno sodelovati na mnogih področjih. Tega se zavedajo tudi v Društvu gluhih in naglušnih Dolenjske in Bele krajine, ki deluje od leta 1956. Lani so našteli 165 članov in 320 nevčlanjenih uporabnikov. Njihovo poslanstvo temelji na pomoči gluhim in naglušnim za premagovanje komunikacijskih ovir ter na ustvarjanju razmer za dvig kakovosti njihovega življenja.

Društvo gluhih in naglušnih Dolenjske in Bele krajine obstaja in deluje skorajda izključno prek sredstev FIHO (Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij), brez katerih bi, kot pravi strokovna delavka in sekretarka Vesela Banič, svoja vrata lahko zaprli. Ker pa je vsota, ki jo iz tega vira pridobijo, že desetletje enaka, si prizadevajo denar za izvajanje programov dobiti tudi drugod. 

" Največja težava je financiranje s strani občin. Izmed 14 občin območja, ki ga pokrivamo, nam denar namenjajo le tri občine: Novo mesto, Škocjan in Črnomelj. Pa še pri teh gre le za zneske od sto do dvesto evrov na leto," pove Baničeva. 

Ker imajo člane, pa tudi tiste, ki v društvo niso včlanjeni, pa so kljub temu uporabniki njihovih storitev in dejavnosti, iz prav vsake od teh občin, bi pričakovali, da bi jih vse sofinancirale. " Sedež imamo sicer v Novem mestu, vendar to ne pomeni, da smo novomeško društvo, temveč regijsko," pravi Baničeva. Prav zato se ji ne zdi pravično, da večina občin popolnoma nič ne sofinancira njihovega delovanja, saj gre za njihove občane, za katere dobijo denar, pa se z njimi nihče ne ukvarja. 

Nič jih ne zavezuje
Nekatere občine so sicer pred časom delovanje društva že sofinancirale, pa so potem svoje prispevke ukinile, kot meni Baničeva, zato ker jih k temu nič ne zavezuje. " Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve nam je dodelilo status društva v javnem interesu, vendar ob tem ne obstaja noben podzakonski akt, ki bi določal, da morajo občine za naše delovanje kaj prispevati," še pove Baničeva. Ob tem bi si želela vsaj, da bi lažje prišli do informacij o razpisih za sofinanciranje dela društev, ki jih večina občin objavlja zgolj v svojih občinskih glasilih: " Zdi se nam, kot da bi razpise skrivali, tako težko zvemo zanje."  

In ko ni šlo z viri, od katerih bi denar pričakovali, so potrkali na vrata dobrotnikov. Da bi bilo letošnje poletje v društvenih prostorih stare hiše na novomeškem Glavnem trgu vzdržnejše kot dosedanja, so se lotili akcije zbiranja donatorskih sredstev za klima naprave. Z zbranimi tri tisoč evri so kupili dve, potrebovali pa bi še dve. 

Novo Mesto | 12. 6. 2008| Jerca Božič Kranjec, časnik Žurnal24