Društvo gluhih in naglušnih

Letošnja jesen je bila izrazito predvolilno obarvana, v državi so namreč potekala predvolilna srečanja kandidatov za predčasne volitve v Državni zbor Republike Slovenije, pa tudi mnoge druge dejavnosti, ki se še kako tičejo obstoja in razvoja invalidskih društev. Državni zbor v stari sestavi je tik pred iztekom mandata z veliko večino sprejel zakon o spremembi lastništva Loterije Slovenije, kar je seveda dodobra razburkalo invalidske vrste tako na državni kot tudi lokalni ravni.

Številna invalidska društva, med katerimi je tudi naše, so življenjsko odvisna od sredstev, ki jih Loterija Slovenija namenja fundaciji FIHO. Žal je teh sredstev vedno manj zaradi neurejenih zakonskih razmer in neodgovorne politike, ki dopušča neupravičeno odtujevanje sredstev. Ob tem je spet treba poudariti vse prevečkrat prezrto dejstvo, da je bila Loterija Slovenije ustanovljena izključno za financiranje invalidskih organizacij. Šele pozneje so se fundaciji FIHO pridružile humanitarne organizacije, ki se počasi, a vztrajno, množijo in z njihovo rastjo rastejo tudi apetiti po čim več finančnih sredstev. In to čeprav imajo humanitarne organizacije številne dodatne možnosti pridobivanja sredstev v obliki dobrodelnih koncertov in podobnih akcij, ki jih izvajajo tudi s pomočjo nacionalne in komercialnih televizij. In ob tem spretno izkoriščajo trenutno gospodarsko krizo za lastno promocijo, obenem pa na stranski tir potiho odrivajo invalidsko populacijo. Vedno bolj me preveva občutek, da so politiki pravzaprav le orodje in da je v ozadju zadnjih aktualnih dogodkov močan humanitarni lobi, ki poizkuša prefinjeno prevzeti del sredstev, ki so zdaj namenjena invalidskim organizacijam. Ob tem se lahko spomnimo na podoben primer v občini Medvode, kjer so nam pred leti kar po domače ukinili sredstva in so jih rajši podelili humanitarni organizaciji Karitas, ki je imela v skoraj vsaki vasi izpostavo in vse so kandidirale ter tudi dobile sredstva. Takrat so tudi druge invalidske organizacije v občini Medvode ostale brez sredstev. In podoben scenarij se dogaja zdaj na državni ravni, ko humanitarni lobi poskuša pridobiti večino v svetu FIHA in s tem tudi možnost spremembe razmerja dodeljenih sredstev. Na žalost ob takšnem razvoju dogodkov pogrešamo enoten, složen in predvsem množičen nastop invalidskih organizacij. Neaktivnost oziroma neodzivnost invalidskih organizacij se je pokazala tudi na soočenju strankarskih kandidatov v Koloseju, kjer je napol prazna dvorana dokazovala invalidsko brezbrižnost do aktualnih dogodkov, ki lahko bistveno vplivajo na našo prihodnost. Pa tudi tam navzoči predstavniki političnih strank niso znali prepričati prisotnih o lepši in boljši prihodnosti invalidov. Kljub številnim lepo izrečenim besedam in obljubam je prevladoval občutek, da tudi politika sama ne ve, kako pravzaprav zagotoviti stabilen in dolgoročen način financiranja invalidskih organizacij. Menim, da bi kljub nekaterim nepravilnostim in neustreznem obstoječem stanju tokrat moral biti naš cilj ohranitev obstoječe višine sredstev, ob tem pa bi morali še naprej vztrajati pri transparentnosti poslovanja in pravični ter enakopravni razdelitvi finančnih sredstev. Sicer nam nihče ne more jamčiti uspeha referenduma in poznejših posledic, ampak zaželeno in dobrodošlo bi bilo, da invalidi ob takšnih dogodkih pokažemo enotnost in složnost ter s tem državi pokažemo, da znamo zagovarjati nam pripadajoče pravice. Če bi nastopili enotno in složno, predvsem pa množično, nam nobena država ali oblast nič ne bi mogla. Pa tudi humanitarna organizacija bi ob našem odmevnem nezadovoljstvu težko uveljavljala lastne apetite po invalidskih sredstvih. Vztrajati moramo, da se upošteva slogan Nič o invalidih brez invalidov!, predvsem pa spoštovanje Mednarodne konvencije OZN o pravicah invalidov in zakona o invalidskih organizacijah. Od države upravičeno pričakujemo, da nam ne krati pravic ter ne jemlje ranljivim in nemočnim, temveč naj skrbi za izvajanje zakonov in predpisov, s katerimi bi lahko zagotovila stabilno in perspektivno življenje invalidov in invalidskih društev, ki neposredno izvajajo programe.

Avtor: Boris Horvat - Tihi

Vir: glasilo društva AURIS "Prisluhnite nam", November - December 2011

Delite to objavo