Simona Gerenčer Pegan, socialna delavka in tolmačica: O gluhoslepoti niti strokovna javnost ne ve dovolj, kaj šele drugi - Več kot 19 načinov sporazumevanja - Veliko možnosti za več stika s slišečimi in videčimi

Simona Gerenčer Pegan, supervizorka na področju socialnega varstva, je avtorica knjige Osebe z gluhoslepoto in načini sporazumevanja, ki je izšla junija in je prvo takšno delo, namenjeno študentom, prostovoljcem, strokovnim delavcem v javnih službah, svojcem gluhoslepih in tudi širši javnosti.

Že med študijem se je začela ukvarjati z gluhimi in se naučila slovenskega znakovnega jezika ter po študiju postala tudi tolmačica. Ko se je zaposlila med gluhimi in spoznala prvo osebo z gluhoslepo-to, je to bil zanjo nov izziv in želela je, kot pravi, »raziskovati, kar še ni raziskano«. Gluhoslepim pomaga v prostem času.

»To je še vedno preveč marginali-zirano področje, strokovna javnost ve o gluhoslepoti zelo malo ali nič, kaj šele drugi. Zelo pomembno je vedeti, da so nekateri načini sporazumevanja z gluhoslepimi zelo lahko priučljivi in se jih lahko nauči vsak. Marsikdo med nami lahko pripomore k izboljšanju kakovosti njihovega življenja. Gluhoslepi namreč še vedno živijo na skrajnem robu družbe,« poudarja univerzitetna diplomirana socialna delavka, ki jo poleg želje po izboljšanju kakovosti življenja gluhoslepih ženejo naprej tudi njihove zgodbe, neslišane in nerazumljene.

Za vzpostavitev uspešnega sporazumevanja z gluhoslepimi je prvič, ob predstavitvi, potreben poseben stik, denimo, s črkovanjem imena. Pri naslednjih srečanjih uporablja krajši gib, po katerem jo prepoznajo. Pri vsakem posamezniku je treba ugotoviti, kateri način sporazumevanja mu je bliže - to je odvisno predvsem od tega, kdaj je pri glu-hoslepem nastala okvara, v katero skupino okvar sodi, in tudi to, katera od okvar je primarna. Avtorica omenjene knjige zato opisuje 19 načinov sporazumevanja z gluho-slepimi, dodaja še štiri prilagojene preproste načine sporazumevanja s pripomočki in šest načinov s tehničnimi pripomočki, ki jih uporabljajo gluhoslepi.

»Problem vseh nas je strah, ki nas spremlja ob srečanju z gluhoslepo osebo. Če premagamo to oviro, je sporazumevanje lahko zelo učinkovito. Gluhoslepemu lahko na roko pišemo besede in nas bo razumel,« razlaga Simona Gerenčer Pegan in dodaja, da je najpomembnejša vzpostavitev stika. Dotik dlani z dlanjo.

Po njenem mnenju je veliko možnosti, da bi gluhoslepi imeli več stika s slišečimi in videčimi, zato poudarja: »Večinska družba je tista, ki se mora prilagoditi manjšini, in ne nasprotno. Naučimo se lahko vsaj osnovnih načinov sporazumevanja in pristopimo k tem osebam, da bo njihovo življenje lažje.«

Ni izobraževanja za tolmače

Kakovost življenja gluhoslepih je zelo slaba. Pogrešajo tudi usposobljene tolmače za gluhoslepe, ker uradnega izobraževanja zanje pri nas sploh še ni. Simona Gerenčer Pegan je za zdaj edina s tovrstnim znanjem; za sporazumevanje z gluhoslepimi se je usposabljala v tujini.

Vir: zdravje

Delite to objavo