Olivno ali  oljčno olje – uporaba v kuhinji

Olivno olje se uporablja za kuhanje, že odkar so ga pred več kot 6.000 leti začeli pridobivati. Zahodni svet je koristnost in okusnost olivnega olja odkril sredi 80-ih let prejšnjega stoletja, v 90-ih pa se je v javnosti kot požar razširila informacija, da olivno in ostala nenasičena - in zaradi tega relativno nestabilna - rastlinska olja niso primerna za toplotno obdelavo, saj naj bi med kuhanjem v njih nastajale strupene trans maščobne kisline.

To ne drži oz. drži le v primeru dolgotrajnega pregrevanja (nad 180 stopinj Celzija) zelo nestabilnih olj (npr. laneno olje), med katera pa olivno olje ne spada. Olivno olje je zaradi svojih fizikalno-kemičnih lastnosti, skupaj z bolj nasičenimi rastlinskimi olji (npr. kokosovo olje), eno najprimernejših za kuhanje. Poraba olivnega olja narašča, med največjimi porabniki pa smo državljani Evropske unije. Letno samo za prehrano porabimo skoraj 2 milijona ton, ta številka pa iz leta v leto narašča. Američani, denimo, za prehrano letno porabijo samo 200 tisoč ton olivnega olja.

Varno za cvrtje!
Že dolgo časa je znano, da uživanje hladno stisnjenega ekstra deviškega olivnega olja varuje naše zdravje (ščiti arterije, varuje pred rakavimi obolenji,...). Polemike so nastajale vedno o oporabi olivnega olja pri kuhi in peki. Olivno olje zelo dobro prenaša tudi cvrtje! Lahko ga segrejemo celo do 210 stopinj Celzija, kjer ima točko zažganosti, (ostala olja imajo točko zažganosti dosti nižje), pri cvrtju pa se temperature gibljejo med 140 in 180 stopinjami Celzija, kar pomeni, da imamo še nekaj "rezerve". "Točka zažganosti" je tehnično ime za točko, pri kateri se maščoba spremeni in izgubi barvo, tvorijo se sestavine z neprijetnim okusom, ki so v določenih primerih strupene. Za dosego najboljših rezultatov je bolj zaželeno uporabljati normalno aluminijasto ponev z debelim dnom, zaobljenimi stranmi in enim ročajem. Teorija gospodinj se glasi, da je ekstra deviško olivno olje za cvrtje predrago. Toda v nasprotju z drugimi maščobami za cvrtje je to olje po prvi uporabi še večkrat uporabno, če ga le ustrezno hranimo: olje precedimo pred vnovično uporabo. Nobena od drugih maščob ne zagotavlja več kot eno varno uporabo!

Naše počutje je odvisno od tega, kako prehranimo celice.
Zato je zelo pomembno kaj in kdaj jemo.

vvvvvvvvv vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv

Od zgradbe celične membrane je odvisno prehajanje snovi v celico in iz nje.

Že v preteklosti se je olivno olje uporabljalo v medicini in kozmetiki, iz praktičnih izkušenj so bili znani njegovi pozitivni učinki na prebavo, krvni tlak, celjenje ran in izgled kože, nohtov in las. Sodobne medicinske raziskave so te učinke potrdile, strokovnjaki pa so s primerjanjem različnih tipov prehrane prišli do ugotovitev, da t.i. mediteranska dieta, ki vključuje tudi redno uživanje olivnega olja, deluje preventivno proti pojavu bolezni srca in ožilja.

Grki in Rimljani so uporabljali olivno olje kot losjon in za masaže. Ženske v Starem Egiptu so ga, za izdelavo obraznih mask, mešale z mlekom, na drobno mletim voskom, z jagodami cipres in dišavnimi zrnci. Danes kozmetika za promoviranje zdrave kože ponovno odkriva in poudarja uporabo olivnega olja, saj vsebovani vitamin E zavira staranje celic, ki ga povzročajo prosti radikali. Olivno olje je tudi koristen dodatek pri zagotavljanju zdravega lasišča: hrani lase, da postanejo bolj mehki in sijoči, jih obnavlja ter ščiti pred smogom, vetrom in soncem.

Hranilna vrednost olja je odvisna od vsebnosti maščobne kisline. Ta naj bi vsebovala pomembno razmerje med oleinsko kislino (mononenasičena) in v veliko manjši meri polinenasičeno komponento s pravim razmerjem omega 6 in omega 3 linolenske kisline. Zdravilni učinki so odvisni od manjših sestavin (te predstavljajo manj kot 2 % sestave ekstra deviškega olivnega olja), ki so izredno pomembne za zdravje. V njem so še vsebovani karoteni (vir vitamina A), steroli, terpenski alkoholi, fosfolipidi, ogljikovodiki in tudi antioksidanti, kot so tokoferoli (vitamin E) in polifenoli, ki zavirajo staranje celic in zagotavljajo trajnost proizvoda.

Ekstra deviško olivno olje igra pomembno vlogo pri preprečevanju številnih resnih degenerativnih in kardiovaskularnih bolezni. Poleg tega ščiti in ima pozitivne učinke na metabolizem, arterije, želodec, jetra in žolčevod. Izboljšuje proces rasti pri mladih in podaljšuje življenjsko dobo pri starejših, to olje je tako pomembno, da je dietetik, profesor Publio Viola pripomnil, da "če ekstra deviško olivno olje ne bi obstajalo, bi ga morali izumiti".


Olivno olje:

• pozitivno vpliva na razmerje med dobrim (HDL) in slabim (LDL) holesterolom (dobrega zvišuje, slabega znižuje),
• ima proti-vnetne in proti-trombotične učinke,
• znižuje krvni tlak in razširja žile,
• preprečuje srčni infarkt in možgansko kap,
• znižuje raven krvnega sladkorja in
• stimulira izločanje žolča, kar zmanjšuje možnost pojava žolčnih kamnov,
• preprečuje raka na dojkah in druge oblike raka,
• omogoča boljšo absorpcijo vitaminov, (predvsem E),
• ker je maščobnokislinska sestava olivnega olja zelo podobna maščobnokislinski sestavi materinega mleka, je olivno olje primerno za prehrano dojenčkov. Nadvse primerno je tudi za prehrano diabetikov.

Poleg tega obstajajo tudi dokazi, da olivno olje zavira rast nekaterih rakastih obolenj (npr. rak dojk). Pozitivne učinke olivnega olja običajno pripisujemo nenasičenim maščobnim kislinam (predvsem mononenasičenim), ki jih je v olivnem olju približno 84% (glej sestavo spodaj), in skupini antioksidantov, imenovanim polifenoli, ki jih je največ v ekstra deviškem olivnem olju.

Osnova zdravljenja je sprememba presnove celic. Flavonidni polifenoli, in drugi antioksidanti prisotni v vrhunskem ekstra deviškem olivnem olju, preprečujejo okvare celic. Vežejo proste radikale in znižujejo možnost mutacije celic. Zato številni znanstveniki priporočajo uživanje 20 do 40 ml olivnega olja dnevno. Potrebno je zdraviti strukture celic, celotno tkivo in vse organe hkrati. Zdravljenje z olivnim oljem preprečuje uničenje zdrave mikroflore in odstranjuje snovi, ki so nevarne za vitalnost in delovanje celic. Za zdravljenje uporabljamo le vrhunsko, hladno stiskano olivno olje.

Olje vsebuje izredno kvalitetne aminokisline v velikih količinah, zlasti metionina in triptofana, ki sta pomembni za delovanje jeter, ledvic, izkoriščanje vitamina B kompleksa. Vsebuje pa tudi veliko kalcija, kalija, fosforja, železa in vitamina B. Ima močno protibakterijsko delovanje. Očisti kožo in uničuje predvsem stafilo in streptokoke, a tudi glivice, ter ima proti vnetni vpliv. Pri raziskavi z oljno terapijo ust, so zmanjšali število patoloških bakterij v ustih v 85 %, predvsem bakterij, ki povzročajo vnetja dlesni. Dobre rezultate so imeli tudi pri zdravljenju kroničnega sinuzitisa in psoriaze. Oljčno olje je priporočeno tudi zvečer. Antioksidanti in antioksidantni vitamini, prisotni v ekstra deviškem oljčnem olju v času nočnega počitka očistijo organizem nastalih prostih radikalov in dvignejo totalni oksidacijski status organizma v normalne vrednosti (2.4 – 3.6 mmol/L).  Ker veže v maščobah topne toksine in jih odstranjuje iz telesa podaljšuje aktivno in ustvarjalno življenjsko dobo.

Kot zanimivost pa je Jeanne Calment (21.02.1875-04.08.1997) najstarejša zemljanka na svetu, ki je doživela 122 let v svojem življenju redno uporabljala olivno olje, tako za kuho, kot vsakodnevno uživanje.

Svojo dolgo življensko dobo in relativno mladostnost (glede na njena leta) je pripisovala uporabi olivnega olja. Dodajala ga je vsakim jedem in vsak dan vtirala v kožo.

Za nego kože je priporočala olivno olje in veščo roko ličenja. "Celo življenje sem za nego kože uporabljala olivno olje ter malo dodanega pudra. Nikoli nisem nosila maskare, ker sem prevečkrat jokala, ko sem se smejala".

VIR:Zeleno Sonce