Pred 9 leti smo začeli na pobudo resorja naglušnih pri Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije v društvu organizirati skupino za samopomoč naglušnih. Poiskali smo strokovno delavko, psihologinjo, ki je vodila skupino, go. Bernardo Babič. Začetki so bili težki, saj naglušni ljudje niso bili zainteresirani, niso si za to hoteli vzeti čas, bili so nezaupljivi. S časoma se je skupina večala, udeleženci so bili zadovoljni, na sestankih so rešili marsikateri osebni ali družinski problem, prediskutirali o lokalnih in družbenih dogodkih, si medsebojno svetovali in se informirali o tehničnih pripomočkih. Nedvomno je veliko prispevala ga. Bernarda, ki ne da je izvrstna strokovna delavka, pač pa tudi človek z velikim srcem.

Že dejstvo, da so se v 5 letih, obletnici, sestali 110 krat pomeni veliko, da so se na leto sestajali 22 krat pomeni, da sestanki skupine za samopomoč ne odpadejo nikoli, predah si vzamejo le med dopusti v avgustu in pred prazniki. V nadaljnjih 4 letih, se je skupina sestala 80 krat, bilo je nekaj izostankov članov, saj so imeli službe v Ljubljani, umirali in zbolevali.

V skupini je bilo največ 14 članov, ravno toliko življenjskih zgodb, ki so med seboj povezani z nevidnimi nitmi. In te niti vendar nekdo mora držati in povezovati.

Po 6 letih se je psihologinja Babič poslovila, Zveza je namreč že 1 leto ukinila program, društvo pa ni obvestila in tudi ostala dolžna plačilo strokovni delavki. Ker je skupina za samopomoč izjemno pomembna za to skupino ljudi, se je sestajanje nadaljevalo, koordinacijo v skupini pa je prevzel predsednik društva Vladimir Kastelec. Tudi sam ima veliko izgubo sluha, spozna se na tehnične pripomočke, ima veliko izkušenj s slušnimi aparati.

V septembru, smo pozvali nove naglušne člane, naj se pridružijo skupini za samopomoč, saj je štela le 6 članov. Okrepljeni s 5 novimi uporabniki smo začeli z delom 20. septembra. Prihajajo iz Bučke, Novega mesta, Dolenjskih Toplic, Stopič.. Smo vseh starosti, od 25 let do 66 let, različnih poklicev in z različnimi izkušnjami. Lepo smo se ujeli, veliko zvemo o problematiki naglušnih, reševanju problemov na servisih slušnih aparatov in poudarek v zadnjem času je na novem Pravilniku o tehničnih pripomočkih, ki končno uvaja nekaj pomoči za naglušne s strani države.

Zaradi številnih posledic naglušnosti kot težje razumevanje govora, zoženje besednega zaklada, slabša izobrazba, socialna izključenost, psihosomatska obolenja, slabša zaposljivost, imajo naglušni specifične potrebe: ustrezno individualno nastavljen slušni aparat, neprekinjena rehabilitacija govora, kvalitetna informiranost, tehnični pripomočki, prireditve in dvorane z indukcijsko zanko, ustrezno opremljeni prostori javnega prometa, tehnična dostopnost bančnih in poštnih okenc, podpora in sodelovanje strokovnjakov. Za pravice naglušnih, za katere se moramo znati tudi sami postaviti in zavzemati pa so : samostojna izbira dobavitelja sl. aparatov, trimesečno testiranje aparatov, povrnitev stroškov popravila do 150 €, pravica do prilagoditve delovnega mesta, do rehabilitacije. Zaradi slabe informiranosti o svojih pravicah so naglušni ljudje mnogokrat prepuščeni samim sebi in svojim najbližjim.

Vesela Banić

Delite to objavo