Simona Gerenčer Pegan, socialna delavka in tolmačica: O gluhoslepoti niti strokovna javnost ne ve dovolj, kaj šele drugi - Več kot 19 načinov sporazumevanja - Veliko možnosti za več stika s slišečimi in videčimi

Simona Gerenčer Pegan, supervizorka na področju socialnega varstva, je avtorica knjige Osebe z gluhoslepoto in načini sporazumevanja, ki je izšla junija in je prvo takšno delo, namenjeno študentom, prostovoljcem, strokovnim delavcem v javnih službah, svojcem gluhoslepih in tudi širši javnosti.

V Sloveniji še ni uradne raziskave o tem, koliko je gluhoslepih prebivalcev. Če sklepamo po demografskih merilih, po katerih je na 100.000 prebivalcev v povprečju od osem do 18 gluhoslepih, jih je v Sloveniji od 150 do 360. V društvu Dlan, ki ima zdaj 45 članov, sproti beležijo ljudi z gluhoslepoto in ugotavljajo, da jih je vsako leto več. »Vzroki za to, da ni natančnejših številk, so morda v tem, da se države z gluhoslepoto kot specifično oviro ukvarjajo šele 50 let.

Težko si predstavljamo življenje v tišini in temi. Tako že več kot 17 let živi 61-letni Vinko Trinkaus. Svojo zgodbo nam je predstavil s pomočjo Simone Gerenčer Pegan, ki mu je vprašanja prevajala v taktilnem znakovnem jeziku, odgovarjal pa je v slovenskem znakovnem jeziku. Zaradi bolezni je oglušel v prvem letu starosti. Pri 42 letih mu je začel pešati še vid. Dve leti kasneje se je moral invalidsko upokojiti.

Thomas Mann je nekoč dejal: Človek ne živi samo svojega osebnega življenja kot posameznik, ampak zavedno ali nezavedno tudi življenje svoje dobe in sodobnikov... Kaj nam pove pečat, ki ga v naših življenjih pušča bolj ali manj mimobežni stik s sodobnostjo, z življenjem v novem mileniju naše dobe? Prežet je z odtujenostjo. Človeštvo je številno, bivanjsko vse bolj prepleteno, eksistenčno pogojeno in statusno nemalokrat onemogočeno - v danostih, ki naj bi jih določala sedanja kriza.

Nekateri ljudje vzbujejo posebno spoštovanje. Gospa Metka Knez ga gotovo. Metka Knez je diplomirana socilana delavka. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bila ena od neznano velikega števila Slovenk in Slovencev, ki se spopadajo z izgubo vida in sluha. So gluhoslepi. Je tudi predsednica njihovega društva Dlan. Težav imajo veliko. Niti tega, koliko jih je, ne vedo.

Ko je bil Vinko star eno leto, je zaradi dedne bolezni oglušel. "Imel sem srečno otroštvo," zatrdi. Preživel ga je v lepi dolenjski vasici. Ko je bil "le" gluh, je živel samostojno življenje. Pred petimi leti pa je začel izgubljati še vid. Dobil je zeleno mreno in glavkom. Trikrat so ga operirali, vendar je danes skoraj povsem slep na obe očesi: vidi lahko le svetlobo in senco, sliši le omejeno frekvenco nizkih zvokov.