Navdušujoče možnosti za izboljšanje sluha

Razvoj kohlearne implantacije kaže navdušujoče možnosti za izboljšanje sluha. Ne samo pri praktično gluhih bolnikih, temveč celo pri bolnikih, ki so naglušni v določenem frekvenčnem območju (večinoma gre za višje frekvence), se obeta možnost elektroakustične stimulacije ob stimulaciji samo okvarjenega dela notranjega ušesa - polža in ohranitvi rezidualnega sluha. Stimulacija samo okvarjenega dela notranjega ušesa se doseže z delno vstavitvijo elektrode v bazalni zavoj polža.

Razvoj kohlearnih implantov (polžev vsadek) se je začel že pred približno 25 leti. V ospredju razvoja sta bila centra v avstralskem Melbournu in avstrijskem Dunaju. Tudi danes so v svetu v ospredju proizvajalci iz Avstralije, Avstrije, ZDA in Francije. Kohlearni implant pride v poštev pri bolnikih z naglušnostjo težje stopnje, praktično gluhostjo ali popolno gluhoto. S slušnimi aparati pri omenjenih bolnikih ne moremo zadovoljivo prenesti zvoka na slušni živec, saj so zasnovani tako, da zvok samo ojačijo, okvarjeno notranje uho pa ni sposobno zadovoljivo sprejeti zvočnih signalov. Kohlearni implant stimulira direktno slušni živec in možgani to sprejmejo kot slušno zaznavo. Zaradi velike hitrosti zaznave možganov zvok zaznamo praktično ob njegovem nastanku.

Pri kohlearnem implantu razlikujemo zunanji in notranji del. Notranji del sestavljajo stimulator, aktivna elektroda in referenčna elektroda. Notranji del se pri operaciji namesti v kostno ležišče pod kožo. Zunanji del kohlearnega implanta predstavlja govorni procesor. Slednji je sestavljen iz kontrolne enote z mikrofonom, baterijskega dela, oddajnika in kabla.

Mikrofon sprejema zvok, ki nato potuje v govorni procesor. Govorni procesor analizira zvok in ga pretvori v digitalno kodirane signale ter jih pošlje v oddajnik. Oddajnik preko kože pošlje kodirane signale v notranji del kohlearnega implanta. Tu se kodirani signali pretvorijo v električne signale, ki nato potujejo do elektrod v notranje uho. Elektrode stimulirajo preostala vlakna slušnega živca. Možgani v slušnem centru prepoznajo signale kot zvok in tako nastane slušna zaznava. Govorni procesor je programiran tako, da ustreza individualnim slušnim potrebam bolnika. Računalniški program govornega procesorja vsebuje podatke o vrhovih frekvenc zvoka, glasnosti in njihovem časovnem zaporedju. Program se nastavi za individualne potrebe med nastavitvijo govornega procesorja, ki jo izvede usposobljena oseba.

Kandidati za kohlearni implant so otroci s praktično obojestransko gluhostjo kakor tudi odrasli z obojestransko zaznavno izgubo sluha ali praktično gluhostjo. Odrasli kandidati so tudi tisti, ki jim zaradi težke naglušnosti slušni aparat koristi zelo malo ali nič. Kandidati za implantacijo naj ne bi imeli resnih spremljajočih bolezni, ki bi onemogočale operativni poseg. Pomembno je, da so bolniki visoko motivirani in imajo realna pričakovanja ter imajo dostop do rehabilitacije in spremljanja.

Pri otrocih je nadvse pomembno, da se okvara sluha odkrije čim prej. Sluh je potreben za razvoj govora. Ugotovili so, da se celice v slušnem živcu in slušnem centru možganov razvijajo normalno, če so izpostavljene dražljajem. Če teh dražljajev ni, se te celice ne razvijejo ali pa se razvijejo bistveno slabše, kot bi se lahko. Zato je pri gluhem otroku cilj čim prej prepoznati okvaro in mu ponuditi možnost vstavitve kohlearnega implanta. Spodnja meja starosti za operativni poseg je okrog enega leta, seveda pa je odvisna od posameznih okoliščin. V zvezi z zgodnjim odkrivanjem gluhosti je treba omeniti, da imajo novorojenčki v večini slovenskih porodnišnic pregledan sluh s preiskavo na odkritje otoakustičnih emisij, ki pomeni presejalni test za gluhost. Prva je v Sloveniji ta presejalni test pri vseh novorojencih uvedla mariborska porodnišnica.

�Operacija

Operativna vstavitev kohlearnega implanta se izvaja v usposobljenih oddelkih. Bolnike vanje napoti izbrani zdravnik ali otorinolaringolog. Člani skupine za kohlearne implante so običajno avdiolog, otokirurg, defektolog in logoped.

Operacija traja približno tri ure in poteka v splošni anesteziji. V območju kožnega reza se obrijejo lasje, zareže v kožo, v kosti za ušesom se pripravi ležišče za implant. Zvrta se v celice kosti za uhljem, da se pripravi dostop do notranjega ušesa. Nato se zvrta odprtina v notranje uho - kohleo - vanjo pa se vstavi elektrodni nosilec. Implant in elektrodni nosilec se pričvrstita, preden se rana zapre, se preveri še delovanje elektrod. Bolnik vstane iz postelje večinoma že isti dan, v bolnišnici je tri do štiri dni.

�Koristi kohlearnega implanta

Korist uporabe kohlearnega implanta se večinoma ocenjuje z odstotkom razumevanja besed brez odgledovanja. Ob tem je pomembna še zaznava zvokov okolja, glasbe in različnih vrst signalov, ki so pomembni v vsakodnevnem življenju. Otroci lahko z razumevanjem govora in s tem, da slišijo lasten glas, tudi sami razvijejo govor. Veliko uporabnikov kohlearnih implantov se je tako izpopolnilo, da lahko uporabljajo telefon.

Prvič tudi v Mariboru

Konec januarja 2007 smo tudi v mariborski bolnišnici uspešno izvedli prvo vstavitev kohlearnega implanta. Razlogi za uvedbo kohlearne implantacije v Mariboru tičijo v želji, da bolnikom s težavami sluha ponudimo celoten spekter možnosti zdravljenja. Pri bolnikih lahko operativno zdravimo težave v območju zunanjega sluhovoda in srednjega ušesa, ki imajo za posledico t. i. prevodno naglušnost. Prav tako opravljamo operacije v območju srednjega in notranjega ušesa, ki ima za posledico t. i. kombinirano ali mešano naglušnost. Prizadetost notranjega ušesa ima za posledico t. i. zaznavno naglušnost, pri kateri uporabljamo slušne aparate. Poseben segment predstavlja vstavitev kostno vsidranih slušnih pripomočkov (BAHA), ki se uporabljajo pri bolnikih s prevodno ali kombinirano naglušnostjo v primeru nerazvitih sluhovodov, stanjih po radikalnih operacijah srednjega ušesa in enostranski gluhosti.

Nadaljnji razlog za uvedbo kohlearne implantacije v Mariboru je v uspešnem delovanju Centra za korekcijo sluha in govora, kjer že približno deset let rehabilitirajo bolnike, ki so bili operirani drugje. V prihodnosti si lahko obetamo še boljše možnosti za rehabilitacijo pri nas operiranih bolnikov.

Asist. dr. Janez Rebo

< Prejšnja		Naslednja >

Ponedeljek	08:00 - 12:00
Torek	08:00 - 12:00
Sreda	10:00 - 17:00

	Danes	142
	Včeraj	721
	Ta teden	2344
	Ta mesec	5682

Zahvala

Glavni meni

Arhiv portala

Gluhi društva

Uho in sluh

Naglušni društva

Prispevki

Kar tako

Navdušujoče možnosti za izboljšanje sluha

Google prevod

Kontakt in uradne ure

Prijava na novice

Povezave

Prisotni