|
Uho je visoko razvit, občutljiv in zapleten organ, ki se deli v tri glavne dele:
|
|
|
|
|
Zunanje uho sestavljata uhelj in sluhovod. Na koncu sluhovoda se nahaja bobnič, ki predstavlja mejo med zunanjim in srednjim ušesom. Zunanje uho lahko primerjamo s satelitskim krožnikom, ki sprejema zvočno valovanje in ga prevaja do bobniča. Bobnič se zaradi zvočnega valovanja zatrese.
|
|
|
Srednje uho je prostor, napolnjen z zrakom. Pritisk v njem uravnava z žrelom povezana evstahijeva cev. V srednjem ušesu so tri majhne, a zelo pomembne koščice, ki jih imenujemo kladivce, nakovalce in stremence. Med njimi so sklepi, ki jih ojačujejo vezi. Tako sestavljena veriga slušnih koščic prevaja zračne tresljaje z bobniča v notranje uho. V srednjem ušesu sta tudi dve majhni mišici, povezani s slušnimi koščicami, ki uravnavata napetost koščene verige. Ko močan zvok pride v uho, se vzdražita. Ti dve mišici poskrbita, da močan ali nenaden zvok ne poškoduje občutljivega notranjega ušesa
|
|
|
V notranjem ušesu sta slušni in ravnotežni organ. Slušni del notranjega ušesa ali kohlea ima obliko polžje hišice in je napolnjen s tekočino. Ravnotežni organ je pripet na kohleo, sestavljen pa je iz treh s tekočino napolnjenih polkrožnih kanalov. Med srednjim in notranjim ušesom je ovalno okence. Premikanje slušnih koščic srednjega ušesa povzroči premikanje tekočine v notranjem ušesu, saj je v ovalno okence s krožno vezjo pritrjena baza stremenca. Premikanje tekočine aktivira senzorne lasne celice v slušnem delu notranjega ušesa (v notranjem ušesu je približno 20.000 teh celic). Ko se lasne celice aktivirajo (vzdražijo), pošljejo po slušnem živcu impulz do možganov, ki zaznajo te impulze kot zvok.
|
|
Uho je sposobno sprejeti zvočno valovanje, ga preko verige slušnih koščic prenesti z bobniča v notranje uho, kjer se v zanimivi polžasti poti premikanje tekočine pretvori v živčni impulz, ki se preko slušnega živca prenese do možganov. Celo najmanjša napaka v tem zapletenem sistemu lahko povzroči slušno prizadetost.
|
|
|
Na milijone ljudi po svetu se sooča s problemi s sluhom, in sicer z različnimi oblikami izgube sluha ali s tinitusom, to je šum ali zvonjenje v ušesih. Le del teh ljudi nosi slušni aparat. Večina je prepričana, da je izguba sluha povezana s starostjo, vendar to ne drži. Težave s sluhom imajo ljudje vseh starosti, vse več je mladih. Še vedno pa je največ starostne naglušnosti. Če je vzrok za naglušnost v sluhovodu ali v srednjem ušesu, govorimo o prevodni naglušnosti, če pa je naglušnost posledica napak ali bolezenskih sprememb v lasnih celicah v slušnem delu notranjega ušesa (kohlei) ali na živčnih vlaknih, govorimo o zaznavni naglušnosti. Ko govorimo o izgubi sluha, ne mislimo le, da preslabo slišimo. Nekateri ljudje imajo velike probleme pri poslušanju v specifičnem linearnem frekvenčnem območju. Ti ljudje slišijo povedano, a tega ne razumejo. Govorimo o izgubi razumljivosti slišanega. Če pri otrocih slušne prizadetosti ne odkrijemo dovolj zgodaj, lahko pride do težav pri razvoju in razumevanju govora, s tem pa do težav pri samem učenju govora. Tako pri otrocih kakor tudi pri odraslih je potrebno obravnavati izgubo sluha kar se da zgodaj, saj se sicer lahko pojavijo različne posledice. Izguba sluha povzroči, da ne sledimo več popolnoma tempu življenja, kar lahko pripelje do občutka izoliranosti, izčrpano-sti ali osamljenosti. Ljudje izgubo sluha velikokrat povezujejo s starostjo, nekateri pa celo z zmanjšano inteligenco. Posledica tega so problemi na delovnem mestu, v šoli ali celo v družabnem življenju. Izguba sluha močno vpliva na kakovost življenja, zato je pomembno, da ukrepamo čim hitreje, ko opazimo težave s sluhom.
|
|
|
| OBRAVNAVANJE SLUŠNE PRIZADETOSTI |
|
|
Nekatere primere prevodne naglušnosti je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali operativno. Največkrat, predvsem pri zaznavni naglušnosti, pa je slušni aparat edina pot. Dandanes je na voljo širok izbor različnih slušnih aparatov, ki so popolnoma prilagojeni posameznemu uporabniku oziroma njegovi izgubi sluha in potrebam. Seveda moramo vedeti, da slušni aparat ne povrne normalnega sluha, a vendar v veliki meri pripomore k izboljšanju sporazumevanja in s tem k boljši kakovosti življenja.
|
|
|
|
Vir: Widex
|
|
|