Ljudje, ki imajo težave s sluhom, se velikokrat težko sporazumevajo. Sporazumevanje je ena naših osnovnih potreb, zato se zavedajmo, da se morata za uspešno sporazumevanje potruditi vsaj dve osebi. Ko smo v družbi slušno prizadetega, je zelo pomembno, da se pri sporazumevanju kar najbolj potrudimo.

Če je v naši okolici oseba, ki uporablja slušni aparat, se bomo z njo veliko lažje sporazumevali, če bomo tudi mi nekaj vedeli o slušnem aparatu. Mnogi si predstavljajo, da slušni aparat popolnoma povrne sluh, vendar to v celoti ne drži.
Slušni aparat je slušno prizadetemu v neprecenljivo pomoč, moramo pa vedeti, da se je na nošenje aparata potrebno vztrajno privajati. Zvoki okoli osebe, ki začne nositi slušni aparat, so spremenjeni, lasten glas sliši drugače in zvoki, ki so bili leta neslišni, postanejo slišni. Da se privadimo na slušni aparat, je potreben čas, vendar je ob pomoči prijateljev, družine in sodelavcev veliko lažje.

Branje z ustnic, stik z očmi 

Za osebe, ki imajo težave s sluhom, so zelo pomembni ostali čuti. Vid, dotik in intuicija so jim pri sporazumevanju v veliko pomoč. Ker uporabniki slušnih aparatov velikokrat tudi berejo z ustnic, med pogovorom obrnimo obraz proti njim. Tega nikoli ne pozabimo.
Ko ogovorimo naglušno osebo, poskusimo vzpostaviti stik z očmi ali pa jo pokličimo po imenu. Če osebo dovolj poznamo, se jo dotaknimo, da pritegnemo njeno pozornost. 

Oddaljenost

Večina ljudi misli, da je potrebno med pogovorom z naglušno osebo kričati ali govoriti zelo glasno. Vendar moramo vedeti, da imajo naglušne osebe težave z razumevanjem govora in da glasen govor ne odpravi težav pri sporazumevanju. Zato je prav, da govorimo počasi in kar se da razločno. Kričanje je neprijetno tako za tistega, ki nosi slušni aparat, kot za tistega, ki normalno sliši. 

Težave s sluhom se največkrat pokažejo kot nezmožnost slišanja nekaterih zvokov ali kot mešanje nekaterih zvokov. Osebe s slušno prizadetostjo lahko slišijo povedani stavek, vendar ga ne razumejo. V takem primeru je dobro, če povedani stavek spremenimo oziroma ga povemo z drugimi besedami. Pomembno je, da vemo, da vsak hrup ali dogajanje v prostoru oziroma v okolju oteži sporazumevanje z uporabnikom slušnega aparata. Ker slušno prizadeti navadno ne želi povzročati sitnosti in prositi, naj odpravimo moteče zvoke v okolju, je prav, da to storimo sami (ugasnemo radio, televizor, ...). Zabave ali okolja, kjer je veliko glasnih ljudi, pa so situacije, v katerih se slušno prizadeti ponavadi ne trudijo več sporazumevati in se osamijo.

PSIHOLOŠKE POSLEDICE IZGUBE SLUHA

Pri nekaterih ljudeh z motnjo sluha se lah-ko razvijejo čustvene ali socialne težave. Nerazumevanje povedanega lahko vodi v osamitev, osamljenost ali celo depresijo. Zato je zelo pomembno, da smo slušno prizadetemu v oporo in ga spodbujamo, da poišče strokovno pomoč. Nekateri slušno prizadeti se čutijo odrinjene, ker ne slišijo ali ne razumejo pogovora in se napačno odzovejo na povedano. Naša podpora in razumevanje jim bosta v veliko pomoč.
Osebe s težavami s sluhom velikokrat porabijo ogromno energije le za zbranost pri poslušanju, kar vodi v utrujenost in stres. Zato je zelo pomembno, da sodelavci, prijatelji in družina to upoštevajo in se temu prilagodijo.