Oseba je po definiciji "slušno prizadeta", če ne more več tako dobro poslušati, kot mlada oseba, ki nima slušnih problemov. Najbolj pogost znak slušne prizadetosti je problem poslušanja šibkih zvokov. Mnogi slušno prizadeti imajo nekaj problemov z zaznavo zvoka, bogatega po nizkih frekvencah, kot npr. govor ali glasba, medtem ko imajo zelo resne probleme, ko zvoki vsebujejo samo visoke frekvence, kot npr. petje ptic. Nekatere slušne prizadetosti zdravnik lahko pozdravi. Nekatere ublažimo s slušnim aparatom, za nekatere pa ni mogoče nič storiti. Zato je zelo važno, da otorinolaringolog razišče slušno prizadetost, poda diagnozo, ki določa, ali lahko pomaga slušni aparat, ali pa je treba napraviti še druge meritve.

Slušna prizadetost obstaja na različnih krajih slušne poti. Če se nahaja v sluhovodu ali v srednjem ušesu, ji pravimo konduktivna (prevodna) izguba. Izgubo pa imenujemo senzorinevralno (zaznavno), ko obstajajo problemi v čutnih celicah v cochlei ali pa v živčnih vlaknih živčnih poti. Konduktivne izgube lahko često pozdravi otorinolaringolog, ali pa se celo pozdravijo same.

Konduktivne (prevodne) slušne prizadetosti

Zadelan sluhovod

Žleze v sluhovodu stalno proizvajajo ušesno maslo (cerumen). Včasih se ušesno maslo zbere v sluhovodu in ga lahko celo zapre. To se posebej rado dogaja, če uporabljamo slušni aparat, ki ima tendenco odrivati ušesno maslo v sluhovod. Tak čep ušesnega masla lahko znatno zaduši zvok in predstavlja veliko nadlogo. Ker obstaja riziko poškodbe bobniča po nerodnosti, ko odstranjujemo čep masla, je bolje, da tega ne dela neizkušena oseba, ampak zdravnik.

Vnetje srednjega ušesa

Vnetje srednjega ušesa (otitis media) je zelo pogosta bolezen, posebno pri otrocih. Vnetje je lahko akutno ali kronično. Akutno vnetje zelo boli in ga mora nemudoma zdraviti specialist. Kronično vnetje pa lahko traja leta, prav tako pa potrebuje medicinsko oskrbo. Kronično vnetje je lahko brez bolečin, povzroči pa lahko resne izgube občutljivosti sluha.

Otoskleroza

To pogosto bolezen označuje prekomerna rast kostnega materiala v srednjem ušesu. Otoskleroza lahko povsem blokira ploščo stremenca in ga napravi nepremičnega. Obstaja možnost kirurškega posega ali pa uporabe slušnega aparata.

Senzorinevralne izgube sluha

Kadar se slušna prizadetost nahaja v notranjem ušesu ali živčnih poteh, tega običajno ni mogoče pozdraviti, ne s kirurškim, ne z medicinskim posegom.

Presbyacusis

Najbolj pogosta okvara notranjega ušesa se imenuje presbyacusis ali starostna izguba sluha. Postopno propadanje lasnih celic napreduje pri vseh odraslih preprosto zaradi staranja. Nekateri zaznavajo občutno izgubo občutljivosti sluha pri petdesetih, medtem ko imajo drugi le nezaznavno izgubo pri osemdesetih. Slušne probleme povezane s presbyacusis lahko bistveno zmanjšamo z uporabo slušnega aparata.

Akustična travma

Zelo močan, kratek zvok, ki nastane pri eksploziji ali strelu puške lahko povzroči trajno in neozdravljivo izgubo sluha. Tudi trajen hrup ali glasna glasba lahko povzroči trajno poškodbo sluha, akustično travmo. Tej se lahko izognemo, če uporabljamo ščitnike proti hrupu. Pogosto lahko občutimo zmanjšano občutljivost sluha, potem ko smo bili nekaj časa izpostavljeni glasnemu zvoku. Npr. mladostnik, ki obiskuje diskoteke, lahko ugotovi izgubo sluha po daljšem izpostavljanju glasni glasbi, ali pa delavec v hrupni tovarni. To zmanjšanje občutljivosti sluha je lahko začasno in se normalna občutljivost povrne po nekaj minutah ali urah. Ta pojav se zato imenuje TTS - Temporary Treshold Shift (Začasen pomik slušnega praga). Če se TTS kar naprej ponavlja, postane pomik slušnega praga trajen, PTS - Permanent Treshold Shift (Trajen pomik slušnega praga), kar dokazuje, da so lasne celice v notranjem ušesu poškodovane.

Akustična travma običajno zmanjša občutljivost sluha v relativno ozkem frekvenčnem pasu okoli 3 kHz. Prizadeta oseba se pogosto prizadetosti niti ne zaveda, razen v težkih razmerah poslušanja, kot je npr. močan hrup okolja. Akustično travmo lahko uspešno ublažimo s slušnim aparatom.

Ostale Senzorinevralne prizadetosti

V mnogih slučajih obstaja slušna prizadetost že od rojstva. Tako izgubo sluha imenujemo kongenitalno in ima lahko več vzrokov. Nekaj najbolj pogostih bomo tu našteli.

Včasih je bil najbolj pogost vzrok slušne izgube pri otrocih, če je bila mati okužena z rdečkami (rubella) v prvih mesecih nosečnosti. Danes to preprečujejo s cepljenjem mladih deklet pred nosečnostjo.

Drugi vzrok je povezan s komplikacijami pri porodu. Otrok je bil predolgo izpostavljen pomanjkanju kisika.

Vzrok je tudi podedovanost in je odvisen od genetskih faktorjev med očetom in materjo. Včasih te izgube sluha napredujejo in zahtevajo vedno višje nivoje ojačenja.

Zelo pogosta oblika slušne prizadetosti ima značilen simptom, ki ga imenjemo Menier-ov sindrom (Morbus Meniere). Nihanje spodnje slušne mejnice zduženo s tinitusom (šumenjem v ušesu) ter vrtoglavico so značilni znaki Menierjeve bolezni.

Posebno kategorijo izgube sluha imenujemo retro-cochlearno, ker jo povzročajo poškodbe živčnih poti med cochleo in možgani, npr. zaradi tumorja. Te izgube lahko dramatično zmanjšajo zaznavo govora, brez odgovarjajoče spremembe slušnega praga. Osebi z retro-cochlearnimi izgubami zelo redko koristi slušni aparat. V splošnem je zelo pomembno, da je slušno prizadeti zdravniško pregledan, preden začne uporabljati slušni aparat.

Funkcijske spremembe

V splošnem imajo slušno prizadeti višji slušni prag, kot normalno slišeči. To kaže avdiogram. Prizadetost v povezavi z zmanjšano občutljivostjo spremlja še vrsta drugih sprememb.

Recruitment

Če je vzrok slušne prizadetosti v cochlei, često opazujemo nenormalno obliko zaznave glasnosti. Tako šibkih zvokov ne slišimo, zmerno glasne zvoke slišimo z zmanjšano glasnostjo, močne zvoke pa z normalno glasnostjo.

Ta pojav se imenuje loudness recruitment ali preprosto recruitment (izravnava glasnosti). Danes sodimo, da je vzrok recruitmenta zmanjšano ali manjkajoče delovanje zunanjih lasnih celic. Kadar te ne delujejo, šibki zvoki niso mehansko ojačeni in so zato neslišni. Pri glasnih zvokih so zunanje lasne celice neaktivne tako pri normalnem, kakor tudi pri prizadetem sluhu in zvok zaznavamo normalno glasno.

Ločljivost frekvenc in časa

Pogosto opažamo, da ima slušno prizadeti posebne probleme pri razlikovanju frekvenčnih komponent pri kompleksnem zvoku, kot je npr. govor ali glasba. Ta pojav se imenuje "zmanjšana frekvenčna ločljivost". Podobno ima slušno prizadeti velike probleme pri razločevanju hitro si sledečih časovnih dogodkov. To imenujemo "zmanjšano časovno ločljivost". Pomembnost teh ugotovitev je predmet diskusije. Zmanjšana frekvenčna in časovna ločljivost lahko moti zaznavo govora.

Maskiranje

Kadar poslušamo šibak in glasen zvok istočasno, šibkega zvoka sploh ne slišimo. Glasen zvok maskira (prekrije) šibkega. Najbolj pogosto govorimo o maskiranju šibkih signalov pri prizadetem sluhu. Glasen zvok ima večji učinek maskiranja, če je šibak zvok v istem frekvenčnem področju. Če pa je šibak zvok izven frekvenčnega področja glasnega zvoka, do prekrivanja tudi lahko pride. Ta pojav se imenuje "razširitev maskiranja". Maskiranje je bolj učinkovito, če je glasen zvok pri nizkih frekvencah in šibak zvok pri višjih frekvencah, kot obratno. Če sta dva zvoka prisotna istočasno, je maskiranje istočasno.

Maskiranje se tudi pojavi, če zvoka nista popolnoma istočasna. Na primer maskiranje navzgor nastane, če glasen zvok nastane pred šibkim zvokom. Do maskiranja pa ne pride, če je razlika med njima večja od 200 msek.

Tinitus

Slušno prizadeti pogosto sliši zvoke, ki jih drugi ne slišijo. Te zvoke sliši, ker živčne impulze, ki se generirajo nekje na slušni poti zazna slušni center. Vtis zvoka se spreminja od osebe do osebe. Pogosto ga slišimo kot šum ali visok ton, ali oboje. Včasih se zvok ritmično spreminja sinhrono z bitjem srca. Tudi subjektivna glasnost teh zvokov je lahko različna. Tinitus je lahko zelo nadležen in osebe, ki trpijo zaradi tinitusa, imajo probleme s spanjem ter zbranostjo. Kadar oseba trpi zaradi tinitusa občasno čuti olajšanje, če posluša glasen zvok, kot npr. glasbo. Zato mnogi, ki trpijo zaradi tinitusa čutijo olajšanje, če nosijo slušni aparat. Tinitus lahko izgine za krajšo ali daljšo dobo po poslušanju glasnega zvoka. Ta pojav se imenuje "preostala ustavitev".

Težave naglušnih

Tipični slušno prizadeti nima problemov pri sporazumevanju iz obraza v obraz, ima pa velike težave, kadar je več ljudi zbranih, npr. na sestanku ali pri mizi. V teh situacijah ima normalno slišeči veliko prednosti razumeti, kar je rečeno. Posebni efekt, ki mu pravimo "cocktail ali party efekt" se nanaša na zmožnost slušne koncentracije na enega od več govornikov. Ker lahko ta efekt uporabimo le, če poslušamo z obema ušesoma, mu pravimo tudi binauralni efekt. Efekt maskiranja hrupa ozadja je bistveno zmanjšan, če uporabimo obe ušesi. Torej je pri obojestranski naglušnosti smiselna uporaba slušnih aparatov v obeh ušesih.