Avtor: Robert Šifrer, dr. med.

Lastnosti zvoka: zvok nastane zaradi vibracij predmetov. Zračne molekule se zgoščujejo in razredčujejo, kar se kot valovanje širi od zvočila. Slišimo frekvence zvoka med 16 in 20000 herca, za razumevanje govora so najpomembnejše med 500 in 4000 hercev. Intenziteto zvoka merimo v decibelih (dB). Intenziteta šepeta je 25 dB, glasnega govora 40 dB, kričanja v uho z razdalje 30 cm pa 80 dB.

Naglušnost in gluhost

Normalno uho zazna zvočne dražljaje jakosti od 0 do 20 dB (Normacusis). Naglušni (Hypacusis) ne morejo zaznavati zvočnih jakosti, nižjih od 20 dB. Gluh bolnik (Surditas) ne more razumeti ali ponoviti govora in ne zazna zvočnih jakosti pod 90 dB.

Vzroki za slabši sluh

Slabši sluh nastane pri boleznih zunanjega, srednjega in notranjega ušesa, slušnega živca, možganskega debla in velikih možganov. Pri prvih dveh gre za prevodno, pri preostalih za zaznavno naglušnost. Lahko gre za prirojene nepravilnosti, tujke, poškodbe, spremembe pritiska v okolici, vnetje, tumorje, zapore žil, neravnotežje tekočin v notranjega ušesu, posledico uporabe ototoksičnih zdravil, hrup in starostne spremembe. V prispevku se omejujemo na nekatere bolezni notranjega ušesa.

Akutna in kronična akustična travma

Enkratna (petarda) ali kratkotrajna izpostavitev intenzivnemu zvoku (glasni koncert) lahko povzroči akutno akustično travmo (Trauma acustica acuta). Bolnik opiše šum v ušesu in hitro ter boleče poslabšanje sluha. Prizadeto je lahko le eno uho. Kronična akustična travma (Trauma acustica chronica) je posledica dolgotrajne izpostavljenosti preglasnim zvokom (težka industrija). Če izpostavitev hrupu preneha, se naglušnost v nekaj dneh popravi, sicer se sluh poslabšuje. Simetrično sta prizadeti obe ušesi. Bolniki so nezbrani, utrujeni in nervozni. Sluh se najbolj poslabša v prvih 10–15 letih. Pozneje se slabšanje ustavi, vendar je takrat sluh že močno prizadet.

dr. svetuje

Kdaj je naglušnost nevarna:

· nenadna naglušnost ali gluhost,

· enostranska prizadetost sluha,

· poslabšanje sluha z bolečinami, zvišano telesno temperaturo, izcedkom iz ušesa,

· gluhost otrok pred razvojem govora,

· poslabšanje sluha ob dodatnih težavah: glavobol, vrtoglavica, zanašanje, bruhanje, dvojne slike, motnje požiranja, hripavost, asimetrija obraza, izguba čutenja bolečine.



Od 25 do 50 odstotkov starostnikov ima zaradi slabega sluha zmanjšano kakovost življenja. Kot v starosti popuščajo drugi organi, pri starostni naglušnosti popuščajo ušesa (Presbyacusis). Naglušnost nastopi po 50 letu, prizadene obe ušesi, spremlja jo šumenje (Tinnitus). V nasprotju s kronično akustično travmo se starostna naglušnost z leti poslabšuje.

Kako ukrepamo?

Naglušni bolnik mora obiskati otorinolaringologa. Ta se z njim pogovori in mu pregleda ušesi, nos, usta, žrelo, grlo in vrat. Sluh najprej ocenimo orientacijsko. S kvantitativnimi preiskavami (šepet in glasni govor z različnih razdalj) ocenimo stopnjo, s kvalitativnimi (glasbene vilice) pa vrsto izgube sluha (prevodna, zaznavna).
Natančna opredelitev stopnje in vrste naglušnosti je mogoča s tonsko pražno avdiometrijo (toni znanih frekvenc in jakosti po slušalkah). Za odločitev o slušnem aparatu je potrebna govorna avdiometrija (razumevanje izgovorjenih besed preizkuševalca). Mogoče so slikovne (rentgen, računalniška tomografija) in elektrofiziološke preiskave (akustični potenciali možganskega debla). Pri otrocih uporabljamo prilagojene metode.

Zdravljenje

Pri akustični travmi je najpomembnejša preventiva. Zdravimo lahko le akutno travmo, in sicer z zdravili za izboljšanje prekrvitve notranjega ušesa. Pri kronični travmi in starostni naglušnosti se lahko odločimo za slušni aparat, ki okrepi in modificira zvočne dražljaje.
Sestavljen je iz:

· mikrofona, ki zvočne dražljaje pretvori v električne,

· ojačevalca, ki okrepi električne signale,

· zvočnika, ki električne signale pretvori nazaj v zvočne.

Po obliki jih delimo na zauheljne, vušesne in sluhovodne.

Delite to objavo