Zabava pa je bila razlog, da smo se zbrali mladi in stari in veselih trenutkov je bilo polno.
Sedeli smo v veseli družbi  ob prelepih slapovih Kolpe. Obkroženi z naravo smo se  aktivnost nekateri igrali z žogo. Sonce nam je sijalo v oči in žoga je večkrat padla v reko, a nismo obupali. Malo smo se ustavili na pijači in nadaljevali s kegljanjem. Otroci so bili naši mentorji. Najmlajši so nas tudi premagali v namiznem nogometu. Drugi so se udeležili risanja in naslikali skupinsko risbo , ki je odražala dobro počutje umetnikov. Najstarejši pa so se spomnili, kako je to bilo nekoč, in so to tudi narisali. To je že daleč, pravijo. Nato smo se primerjali v svojih umetnijah.

Dogodek dneva pa je bil rafting. Dve skupini od po osem udeležencev smo se podali v  veslanje. V našem čolnu smo imeli »indijanskega«dečka, ki je imel orla na ramenu, tako da nam je bila usojena zmaga. Poskrbeli  smo si tudi amulete za srečo in navdušeno štartali. Lepo je bilo veslati po Kolpi, a sproti smo tudi uživali naravne lepote, pozdravljali ljudi, ki so bili reki; z drugega čolna se je slišalo petje in je bilo videti, da so se tudi oni zabavali.  Na cilju so nas dočakali z nasmehi in čestitkami. Sprostili smo se in se okrepčali z mesom z žara. Nepozabno je bilo. Toliko veselja na enem mestu. Eni smo potem še plavali v prilično mrzli vodi Kolpe, nabirali rožice, ki rastejo ob bregu reke Kolpe. Še »pokofetkali« smo, preden smo se poslovili.

Do naslednjega srečanja!