To bodo lepi fantje, smo si rekli. Pa se je na žalost obrnilo drugače. Kot otroka sta se igrala, jokala, vse, kar počenjajo otroci. Prišel je čas, ko naj bi spregovorila. A tega nismo dočakali. Specialist dr. Kambič iz Ljubljane je ugotovil, da sta oba gluha in da morata v Zavod za gluhe v Ljubljano. To je bil moj prvi udarec. V Ljubljano sem ju spremljala vsakih štirinajst dni, gor in dol; ko pa sta bila starejša, sta prihajala sama domov. Vsa ta leta sem živela v stresu, da se jima ne bi kaj zgodilo. Njun uspeh v šoli je bil slab, ker sta imela domotožje.

Po končani šoli sta se s  petnajstimi leti zaposlila v Iskri Semič. Ker sem tam delala tudi jaz , sem jima bila v pomoč, ker ju drugi niso razumeli. V službo sta hodila z veseljem in tudi s sodelavci sta se lepo razumela. Doma sta pridno delala, saj smo si tudi z njuno pomočjo zgradili skromen domek, ki sta ga bila zelo vesela.

Pa je spet  prišel drug hud udarec. Toni se je pred desetimi leti hudo ponesrečil z eksplozivom, star triintrideset let. Hvaležna sem zdravnikom, da so mu pomagali, da je ostal živ. Ostal je težak invalid. Trpi on sam in mi z njim. Vendar trpljenje smo sprejeli, saj življenje gre naprej.

Moj tretji udarec pa je najhujši, ko smo za vedno izgubili sina Ivana. Od te tragedije je minilo pet let, ko je šel v službo v tretjo izmeno in ga je nedaleč od doma do smrti povozil avto. Ko sem izgubila sina Ivana, sem izgubila vse svoje veselje, zato se ne udeležujem veselih prireditev. Ivan in Toni sta bila člana Društva gluhih in naglušnih v Novem mestu. Na prireditve v društva pa grem rada skupaj s sinom, ker se ob takih priložnostih druži s sošolci in prijatelji. Vsa naša družina se prijetno počuti med vami: znate nas razvedriti, se pošaliti, nuditi različne družabne igre, skratka domov odhajamo izpolnjeni s prijetnimi spomini.    

Zdajšnji predsednik, še posebej sekretarka sta nam stala ob strani v naših težkih trenutkih, za kar smo jima zelo hvaležni. Posebna hvala za darilo, ki ste ga podarili Toniju ob upokojitvi, saj mu krajša dolge dneve in noči. Hvaležni smo tudi za to, da ste poskrbeli za veliko udeležbo članov društva na Ivanovi zadnji poti.

Rada vas imam, hvala vam za vse, kar ste nam dobrega storili.