Drugi razred sem začela obiskovat v OŠ Loka Črnomelj. Bila sem zelo vesela, da sem končno živela skupaj z mojo družino. Začetki so bili zelo težki, postopoma sem se vključevala v svet slišečih. Morala sem se navaditi na branje z ustnic, brez znakovnega jezika. Bili so padci in vzponi. Včasih sem bila problematična, samosvoja, nerazumljena, kot vsak otrok. Vendar ljubezen in podpora mojih staršev je bila brezpogojna. Kadar sem potrebovala njihovo podporo, sem jo dobila. Morda se šele sedaj zavedam, kako težko je bilo njim, razpetim med gluhoto, pomanjkanjem informacij, nerazumevanjem stvari in obnašanjem, delom, službo. Poudariti moram, da sem imela podporo tudi pri učiteljih in  prijateljih. Brez njih ne bi bila takšna, kakršna sem danes.

Ampak nisem pozabila na svet gluhih. Aktivno sodelujem na raznih taborih za gluhe in delavnicah. Zelo rada pomagam in spodbujam gluhe in sličečemu svetu predstavljam gluhoto. Zato sem pred leti sprejela prošnjo naše sekretarke, da bi sodelovala z Društvom gluhih in naglušnih Dolenjske in Bele krajine ter po šolah imela predstavitve o gluhoti. Razmišljala sem, ali naj sprejmem ali ne. Ker veliko ljudi ne ve nič o gluhoti, sem sprejela. Sprejela sem zato, da potrdim pravilo, da smo vsi ljudje enakovredni. Zelo me veseli, da sem predstavljala svet gluhih otrokom in odraslim, ki si ne predstavljajo gluhote. Svoje veselje in znanje prenašam na otroke po šolah. Pri vsakem nastopu opazujem otroške oči, ki svoje moči usmerjajo na roke in se skušajo vživeti in se naučiti jezika gluhih. Zgodba o Žabjem kralju je požela velik uspeh in aplavz na vseh šolah. Pravljico pripovedujem in jo tudi kažem v znakovnem jeziku. Bila je namreč prva zgodba, napisana v obeh jezikih, torej tudi v znakovnem jeziku. Otroci so lahko opazovali mojo mimiko telesa, gibanje rok in glas. Zelo me veseli sodelovanje z otroki, rada jih poslušam in gledam. Tisti, ki so imeli priložnost seznaniti se z gluhoto, bodo lažje v življenju sprejemali drugačnost. Pokazala sem jim, kako se v znakovnem jeziku pokaže I LOVE YOU. S tem sem želela pokazati, da je ljubezen razumljena v vseh jezikih, in premaga vse ovire. Po vsakem nastopu po šolah ali med odraslimi čutim v srcu veliko toplino in sem nase ponosna, da gluhi svet ni sramota in skrit. Najbolj sem bila presenečena, ko sem prejela toliko pohval s strani otrok in s strani zdravstvenega osebja. Pomeni, da je moj trud  poplačan. Še vedno bom z veseljem predstavila  svet gluhih komur koli. Ni dneva, da ne bi pomislila na gluhe.