Ko sem prišla iz Ljubljane, kjer sem se šolala, sem pozabila na društvo, se poročila in ustvarila družino. Po nekaj letih pa se mi je poslabšal sluh in sem poiskala pomoč zopet v društvu, kjer pa me je prijazno sprejela sedanja sekretarka Vesela Banič. Od takrat sva dobri prijateljici. Hodim na izlete, ki jih organizirajo v društvu, na silvestrovanja, druženje, predavanja! Tudi sama imam funkcijo v nadzornem odboru. Zelo mi je toplo pri srcu, ko vidim, da se je v novomeškem društvu toliko stvari obrnilo na bolje. Naš predsednik Vlado in sekretarka Vesela sta delavna in vztrajna in to se pozna, saj smo prišli do novih prostorov, opreme , kjer se počutimo prijetno in varno. Rada tudi sama prispevam kaj za društvo: spečem kolačke, dam kakšno idejo, pripravim zabavne igrice ob vsakoletnih družabnih srečanjih. Takrat vsi sodelujemo in se počutimo lepo.

Dragi gluhi in naglušni ljudje, ne sramujte se samega sebe, nismo sami krivi, da smo takšni. Nihče nam ne bo pomagal, kot v društvu, če se ne bomo sami vključevali. Bodimo in ostanimo kot ena velika družina.