Komaj sem čakal, da začnemo z ogledom, da vidim različne lepote tako opevanih Plitvičkih jezer. Očarale so me, ves čas sem fotografiral. Najbolj me je navdušila hoja po lesenih stezah, ki so jih naredili nad vodo. Občutek sem imel, kot da sem hodil po vodi. To je res treba doživeti. Veličastni slapovi, ki pršijo daleč naokrog. Opazil sem ribe, ki so leno počivale v bistri in zeleno modri vodi. Sploh se niso bale ali zbežale. Enako račke. Rastline so mi bile tuje, ker nisem še videl takšnih. Vse je bilo polno zelenja, vse se prepleta z vodo in ima svojstven vonj. Vreme je bilo idealno, sonce nas je ogrelo in pihal je veter, ampak božanski veter, ki nas je osvežil. Koliko slapov, jezer, rastlin, živali, da sem se samo čudil. Nato smo se peljali z majhno električno ladjo na drugo stran jezera. Med obiskovalci smo lahko slišali veliko tujih jezikov, bilo je veliko tujcev, tudi gluhih.  Užival sem v hoji po lepi naravi, postal, poslikal, se pomenil s  člani, pa zopet naprej. Naša sekretarka nas je stalno opozarjala glede hoje, previdnosti, da se držimo skupaj in na splošno skrbela za našo varnost. Predsednik je veliko fotografiral, zato sem vedel, da si bom izlet lahko ogledal na naši spletni strani. Peljali smo se še s  turističnim vlakcem. Na poti domov, smo se še ustavili v Rastokah,  da smo si ogledali še en zanimiv naravno vodni fenomen.  Presenetljivo mi je bilo, kako so nekoč prali perilo s pomočjo slapa in lesenega čebra.  Dobra zamisel. Videl sem stare sani, voz, štedilnik in podobno. Leseni mlin še danes dela, žal ni bilo gospe, da bi nam pokazala. Ob dobri organizaciji, še posebej ideji za ogled tega dela Hrvaške, si društvo zasluži vse pohvale. Vsem našim članom in članom velenjskega društva bo izlet ostal v lepem spominu. Še dolgo bomo govorili o njem tako s svojci, prijatelji, ostalimi člani. Zame je bil res nepozaben izlet. Upamo, da bomo šli še na kakšne zanimive izlete.