Ko smo najbolj vroče kartali, je prišel poziv za rafting. Posadki za dva čolna sta se začeli pripravljati za odhod. Peljali smo se do Adlešičev, kjer smo dobili opremo in navodila. Potem pa v čolne! Voda je bila čista in ne mrzla. To smo ugotovili, ko smo zaradi nizkega vodostaja na nekaterih mestih morali izstopiti iz čolnov in malo potiskati. Drug drugega smo vzpodbujali, vmes pa občudovali lepotico Kolpo in njeno okolico, ki vedno znova navdušuje. Kar prehitro smo bili na cilju, čeprav je bilo veslanje kar dober zalogaj. A je že dišalo...

Po ponovnem obroku sem šla zaplavat v jez. Voda enkratna! Ostali so bili že zbrani pri lokih. Začelo se je tekmovanje v lokostrelstvu. Zanimivo, res! Mnogim se je zdelo, da je že uspeh, če so zadeli ciljno tablo. Če pa je puščica padla celo v ciljne kroge, je bilo veselje še večje. Nagajive puščice pa so se znale tudi skriti, kar zginile so! Vdrle so se v zemljo, porednice. To je bil travnik prečesan...

Najboljšim pa so šle puščice kar lepo v tarče:

3. mesto je dosegel Janez Kocjan,

2. mesto Jože Kuzma,

Najboljši pa je bil Bojan Čustič. Čestitke!
Kako dolgo so ostali vztrajali še potem, ne vem, jaz sem želela biti pred temo doma.

Spet je bil ta piknik priložnost za druženje s sebi enakimi, za rekreativne dejavnosti, za pogovor.

Jelka Močnik