Odločila sem se, da bom obiskovala tečaj znakovnega jezika. Zakaj?• Najraje bi videla, da ZJ ne bi zares potrebovala v vsakodnevnem življenju, a nič se ne ve…. • morda bom imela kdaj poklicno opravka s kakim gluhim otrokom, • v društvu bom lahko komunicirala tudi z gluhimi, • in nenazadnje: malo je treba trenirati možgane - zakaj pa ne tako? Bilo je še nekaj interesentov in nastala je prav luštna skupina, ravno prav velika… Smo različnih starosti, imamo različne vzroke, čemu bi se učili ZJ, a se kar dobro ujamemo. Naša učiteljica je tolmačica ZJ ga. Simona Smuk, ki je zelo prijazna in potrpežljiva. Na pomoč nam priskoči tudi Bojan Čustić, ki spada v mlajšo generacijo in pozna tudi sodobnejše izraze mladih. Ni ravno lahko… kar veliko si je treba zapomniti. S pomočjo slik si doma lahko prikličemo v spomin, kaj smo obravnavali. V pomoč nam je tudi cd: Slovar slovenskega znakovnega jezika, čeprav bi bil potreben še dodelave… in tako nekako gre. Drug drugega vzpodbujamo, z učiteljico vedno ponovimo za nazaj in … gre. Tečaj bo trajal 40 ur, nato nas čaka preizkus. Mi seveda zaupamo vase in verjamemo, da ga bomo uspešno opravili. Upamo, da nam gripe - takšne in drugačne - ne bodo prekrižale računov. Smo optimisti! Jelka Močnik |
|
| Naslednja > |
|---|













































