Letošnja jesen je bila izrazito predvolilno obarvana, v državi so namreč potekala predvolilna srečanja kandidatov za predčasne volitve v Državni zbor Republike Slovenije, pa tudi mnoge druge dejavnosti, ki se še kako tičejo obstoja in razvoja invalidskih društev. Državni zbor v stari sestavi je tik pred iztekom mandata z veliko večino sprejel zakon o spremembi lastništva Loterije Slovenije, kar je seveda dodobra razburkalo invalidske vrste tako na državni kot tudi lokalni ravni.

Kot predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS Kranj prejemam redna mesečna obvestila s strani direktorja fundacije FIHO Janeza Juga o zmanjševanju sredstev za invalidske in humanitarne organizacije. V zadnjem dopisu nas obvešča o nakazilu le 76% sredstev, zaradi zmanjšanja koncesijskih sredstev s strani Loterije Slovenije.

 Dolgo pričakovani razpis s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Zavoda za zaposlovanje RS obljubljeni "Priložnost zame" je končno le objavljen. Ob branju razpisa pa človek ob množici nejasnosti res ne ve kaj naj si misli, ali naj bi bil bolj žalosten ali jezen ali pa bi najraje vse skupaj poslal nekam. Z vso državno politiko vred, ki s številnimi reformami popolnoma izgublja socialni stik z realnostjo. 

V četrtek, 19. maja, smo se zbirali na tržaškem letališču Ronchi del Legionari. Z nestrpnostjo smo pričakovali letalo, ki nas bo odpeljalo v  Veliko Britanijo, v mesto Birmingham.  Tam smo na letališču videli, kako lepo imajo poskrbljeno za invalidne osebe. Bili so spremljevalci za invalide, vse je bilo pisno označeno, za naglušne je bila možnost komunikacije preko indukcijske zanke…

Temno je bilo, ko sem ob 4h zjutraj odprla svoje rjave očke ko me je zbudilo vibriranje mobitela. Malo sem še poležala, da bi se počasi zbudila do konca. Vstala sem, se preoblekla in opravila  jutranjo toaleto v kopalnici… V kuhinji sem pogrela mleko in si naredila  čokolino, ki sem ga z užitkom pojedla. Oblekla sem jakno in si obula  čevlje ter oprtala torbo.