Saj že veš, da sem precej v družbi in se tudi precej potepam, da me naglušnost usodno ne moti, morda le pri izbiri prijateljice za stalno družbo. Ker pa sem v družbi vedno dobre volje in znam kaj povedati, mi pa to tudi skoraj izniči težave, ki naj bi me bremenile.

Toliko izkušenj sem nabral, da me nobena več potre. A kljub temu sem v sebi v pogosti dilemi: Ali sem normalen ali nisem. Še  precej me privlači druženje z naglušnimi in gluhimi. Kolikor čutim neko človeško sočutje do gluhih, toliko manj razumem enostransko sebičnost naglušnih, tistih na ZDGNS-u. O tem se mi zdi , da sem ti že pravil, kako slabe izkušnje imam s temi omenjenimi naglušnimi.Hvala bogu, da sem take pozitivne narave, da veliko več tako gledam in vidim, da ostajam dobre volje. Zato pa sem nepričakovano za naglušnega in z delno govorno hibo precej vabljen med ljudi  brez omenjenih težav. Imam hvala bogu tako trdno in čisto prepričanje v svojo vero in razmišljanja, da me ne spravlja v zadrego druženje z ljudmi druge vere in načinom  razmišljanja. Zato znam in zmorem tudi številnim, ki slučajno imajo namene vsiljevati svojo vero in razmišljanje, jim najmanj v enaki meri postreči s svojo vero in razmišljanji.  Zato se pa rad odzovem vsakemu povabilu, saj od vsakega druženja se imam priložnost  proslaviti se kot  vzajemno dobrodošel in vabljen za naslednje druženje. Večkrat sem vprašan, kako se morem toliko in povsod družiti,

če sem tako naglušen.  Na  desno  uho tako sem že gluh, na levo pa tudi …brez  slušnega aparata. Zato moram vsakega gledati v usta, da ga razumem, pa tudi vsakega sogovornika opozorim, da sem naglušen in ga prosim za to razumevanje in upoštevanje. Medtem ko jih na to opozarjam in prosim, jim prikazujem zadovoljstvo, da se lahko z njimi menim,  vzplamti obojestransko zadovoljstvo, da se lahko lepo, razumno in prijateljsko menimo. Vesel in srečen sem, da svoj problem naglušnosti in malo težje razumni govor uspešno interpretiram vsem kot značilno posebnost posameznika, ne pa kot prizadetost.

Če le imam težave razumevanja s kom, jih imam žal s tistimi, ki bi se morali vsaj del toliko potruditi me razumeti,  kot se trudim jaz njih razumeti, to pa so odgovorni ljudje na ZDGNS-u dotično v predsedstvu odbora naglušnih. Zato pa opravičeno lahko ostajam v svojem prepričanju in v bolečini, da so me prav ti izločili iz aktivnosti v članstvu matičnega društva.

 

Janko Novinšek

 

< Prejšnja		Naslednja >