Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Pustne navade segajo dva tisoč let v preteklost, v čas starega Rima, ko so praznovali prihod novega leta in se ob tem maskirali.

V srednjem veku so kristjani prevzeli ta praznik in ga preimenovali v karneval, kar v prevodu iz latinščine pomeni »pusti meso«, saj po pustnih norčijah pride na vrsto 40-dnevni post, ki traja vse do velike noči.

Praznovanje in šemljenje sta se kljub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevala tudi po pokristjanjenju, od 10. stoletja pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom. Ljudje pa se šemimo zato, da bi odgnali zimo in priklicali pomlad. Pustni čas je premakljiv in je odvisen od velike noči. Prava pustna dneva sta dva: pustna nedelja in pustni torek.

Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, tj. iz besed meso in postiti se, kar bi bil prevod iz italijanskega izraza carneleva v smislu »opusti meso. Danes je pri nas izraz »mesopust« zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«.

Pepelnica

Na sredo po pustnem torku nastopi pepelnica in s pepelnično sredo se začenja 40-dnevni post, ki je priprava na veliko noč. Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Cerkev je ta praznik uvedla po letu 1091. Bistvena značilnost pepelnice je, da duhovnik vernikom na čelo s pepelom nariše znamenje križa.

Vir: Infodrom, Wikipedija