DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Povzetki s seminarja v Fiesi, ki je bil pod naslovom »Individualne pravice gluhih, naglušnih in gluhoslepih« 12. maja 2010.

Letos je bil organiziran tako, da se društva med sabo malo bolj spoznajo in seznanijo z izvajanjem različnih programov.

Več glav več ve, pravi pregovor, in različne izkušnje nas bogatijo. Iz našega društva smo se ga udeležili Bojan Čustič, Vesela Banič in Jelka Močnik. Ker sem morala zaradi službenih obveznosti po prvem dnevu domov, bom povzela vsebino in bogate izkušnje, predstavljene prvega dne. V razpravo sva se z Bojanom vključila tudi s posredovanjem izkušenj našega društva, kjer je bilo možno, namreč seminar je bil časovno zelo »natempiran«. O drugem delu: »Informiranje o zakonodaji« bo poročala Vesela Banič.

1. Uvodni govor je imela predsednica Zveze ga,. Frida Planinc, ki je pozdravila vse prisotne, zaželela dobrodošlico in na kratko predstavila delo Zveze v preteklem letu.

2. Gospod Milan Kotnik (DGN Podravja Maribor) je predstavil zaposlovanje oseb preko javnih del, ki je dokaj uspešno zaradi sofinanciranja občin. Izpostavil je problematiko slabe izobrazbe gluhih in naglušnih, zato za naslednje leto pripravljajo tudi projekt za opismenjevanje teh oseb. Razpravljalci so še poudarili, da je pomembna funkcionalna pismenost sposobnost razumeti besedila, formularje, napisati prošnjo, izpolniti obrazec itd.), ki jo je treba še naprej razvijati.

3. G. Brane Drevenšek (DGN Celje) je direktor edinega podjetja, ki je v lasti društva – invalidskega podjetja Zaupanje. Zaposlujejo gluhe delavce na področju gradbeništva (slikopleskarji, parketarji, zidarji…). Bila so tudi težka obdobja, ko so se borili za obstanek, vendar še vedno poslujejo in to uspešno. S pomočjo slik na Power pointu smo videli čudovite končne izdelke (obnovljene fasade Narodnega doma, Celjske knjižnice in še kaj). Včasih morajo delati v težkih razmerah, npr. gradbinski oder je skoraj na cesti; vendar se s kvaliteto vedno izkažejo in tako dobijo novo delo. Ta predstavitev naj bi bila tudi promocija za zvezo in društva, če bi rabili kdaj take storitve.

4. Predstavnica Tuš mobila je predstavila ugodno ponudbo Tuš mobila za gluhe in težko naglušne uporabnike mobilne telefonije. O tem kaj več v prilogi.

5. Ga. Nataša Kordiš (DGN Ljubljana) je predstavila Dnevni center, ki je organiziran za starejšo gluho in naglušno populacijo, ki ne biva v domih za ostarele. Organizirajo razne dejavnosti v dopoldanskem času, 5 dni v tednu v skupinah do 12 oseb, starejše od 65 let (telovadba, ogledi razstav, krajših filmov, dogodkov, delavnice za izboljšanje življenjskih veščin, pogovori, bralne urice…). Vsako osebo posebej obvestijo, kaj se bo dogajalo. Za programe se dogovarjajo sproti glede na potrebe in želje uporabnikov, ki se udeležujejo na lastno željo ali željo svojcev. Financiranje poteka preko razpisov. Poleg vodij programov so izvajalci še javni delavci, prostovoljci. Seveda je treba vedeti, da je zaradi večje strnjenosti prebivalstva na enem mestu (mesto Ljubljana) to lažje izvajati, kot na podeželju.

6. G. Boris Hrvatin (DGN Auris Kranj) je na platnu predstavil spletno stran njihovega društva. Iz nje so razvidne številne dejavnosti društva in koristne povezave in sodelovanja. Poudaril je pomen spletne strani pri prepoznavanju društva ter njegove dejavnosti.

7. Ga Vanja Marinšek (DGN Slovenske Konjice) je predstavila uspešno sodelovanje njihovega društva in splošne knjižnice. Mnoge dejavnosti društva potekajo kar v knjižnici (predstavitev Centra možnosti, predstavitev centra SVIT, podelitev potrdil o zaključku tečaja znakovnega jezika, slovesnosti v čast Ivana Minattija…). Tovrstne dejavnosti promovirajo knjižnico in društvo ter seznanjajo širšo javnost z gluhoto in naglušnostjo. V razpravi so svoje izkušnje predstavili tudi ostali ( predstavitev knjižničnega kataloga, knjigomata, vaje govora in poslušanja…).

8. G. Franc Kos, predsednik Odbora naglušnih pri Zvezi, je predstavil novoustanovljeni odbor naglušnih (jeseni 2009) ter spregovoril o problematiki naglušnih. Največ naglušnih je v starosti nad 65 let, v Sloveniji naj nas bi bilo takih okrog 250 000 oseb! Zaradi številnih posledic naglušnosti ( težje razumevanje govora, zoženje besednega zaklada, slabša izobrazba, socialna izključenost, psihosomatska obolenja, slabša zaposljivost) imajo naglušni specifične potrebe: ustrezno individualno nastavljen slušni aparat (SA), neprekinjena rehabilitacija govora, kvalitetna informiranost, tehnični pripomočki, prireditve in dvorane z indukcijsko zanko, ustrezni prostori javnega prometa, tehnična dostopnost bančnih , poštnih okenc, podpora in sodelovanje strokovnjakov… poudaril je pravice naglušnih, za katere se moramo znati tudi sami postaviti in zavzemati se zanje: samostojna izbira dobavitelja sl. Aparatov, trimesečno testiranje aparatov, povrnitev stroškov popravila do 150 eur, pravica do prilagoditve delovnega mesta, do rehabilitacije, do prenovljenih kulturnih in konferenčnih dvoran, do enakovredne obravnave… Odbor naglušnih ima še vnaprej dve prednostni nalogi in dejavnosti: razvijanje ter predstavljanje Centra možnosti ter usposabljanje za aktivno življenje in delo naglušnih – informiranje, svetovanje.

9. Ga Katja Ašenberger, podpredsednica odbora naglušnih, še nedavno študentka – tudi sama naglušna, ki je pred kratkim diplomirala (socialna delavka – čestitamo!), je predstavila težak položaj gluhih in naglušnih študentov, saj sta samo dve fakulteti ustrezno opremljeni za gluhe in naglušne. Študenti so slabo informirani o svojih pravicah in mnogokrat prepuščeni samim sebi in svojim najbližjim. Spopadajo se z velikimi napori in le redki študij tudi dejansko zaključijo. Katja si zelo prizadeva, to problematiko predstaviti tudi drugim s svojimi nastopi oz. seminarji na kongresu za socialno delo, predavateljem in vodstvom fakultet, prizadeva si za spletno stran za gluhe in naglušne študente. Predstavila je tudi zloženko, ki je priloga k temu prispevku. (Skeniraj!)

10. Ga. Zlata Crkljenko (DGN Auris Kranj) je predstavila delo njihovega društva z gluhoslepimi, imajo jih 10 v njihovem društvu. Eden od gluhoslepih ima v društvu celo svoj mizarski kotiček in smo ga videli v kratkem filmčku.

Povzetek: Zelo poučno je slišati, videti, kako delajo društva, po čem so razpoznavna…

V razpravah se mnenja še dopolnjujejo, včasih krešejo…. A vse to je učenje drug od drugega, kar je zelo koristno. V tem ne vidim tekmovalnosti in nevoščljivosti, ampak videnje novih možnosti. Vsako društvo je specifično in dela na njemu tipičnih področjih. Naj bo tako. Prijetno in poučno je bilo…. Pa še kdaj!

Jelka Močnik