DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Dobila sem povabilo na večer pravljic. Najprej sem bila malo skeptična, češ odrasla sem pa pravljice. Poleg tega pa je prireditelj še društvo gluhih in naglušnih. Potem pa sva z hčerko Teo sklenili, da se dogodka udeleživa.

Ona zato, ker je zelo zanima znakovni jezik. Jaz pa predvsem, ker mi manjka pravljic v tem sivem in na trenutke, zelo stresnem času.

Ob prihodu v Trdinovo čakalnico je bila že zbrana gruča ljudi. Nekaj sem jih poznala, večine pa ne. Po pozdravnih govorih direktorja in predsednika se je pa začelo. Najprej, neverjetno avstralsko glasbilo didgeridoo kot uvod. Nato pa pravljica, kako so ga avstralski domorodci začeli prvič uporabljati. Se me je dotaknila ampak pravi učinek pa je dosegla šele druga pravljica o potrpežljivi čaplji. Res sem jo z zanimanjem poslušala in tudi brez problema slišala. Ne v pomenu sluha ampak kot poduk.

Tudi naslednja pravljica je bila lepa, saj Gospodično že poznam, ampak sem jo doživela zopet kot novo pripoved. Pa spet glasba, tokrat drugačna, ker sem bila že tudi jaz malo drugačna, spremenjena.

Pa zaključek, spet nova pripoved in pogostitev ob klepetu.

Premalo imamo takih prireditev. Najlepša hvala za povabilo.

Mojca in Tea