DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Tako dobro organizirane konference na temo gluhote in naglušnosti že dolgo ne. Pa ne samo z izborom priznanih strokovnjakov (Hrvaška, Makedonija, Avstralija, Slovenija), pač pa tudi z dostopnostjo spremljanja predavanj. Poleg s slušno zanko opremljene predavalnice, smo imeli na voljo tolmača za znakovni jezik, možnost branja govorjenega teksta na zaslonu ter slušalke. Vrhunsko!

Konferenco z mednarodno udeležbo s pomenljivim naslovom Slišim, a ne razumem, sta organizirali Zveza DGN Slovenije in Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani (Katedra za logopedijo in surdopedagogiko) 21. aprila 2015.

Udeležba na konferenci je bila različna, od strokovnih delavcev s področja šolstva, nevladnih organizacij, medicine, rehabilitacije, vzgoje, do gluhih in naglušnih uporabnikom ter uporabnikov s polževim vsadkom, kot tudi staršev otrok z okvaro sluha. Prav vsi smo kratke in jedrnate prispevke dobesedno požirali!

Namen konference je bil povezovalni in informativni. Poudarek je bil na zgodnjem obravnavanju oseb z izgubo sluha, še posebej odraslih oseb kot preprečevanje izgube sluha in tistih vplivov, ki so obremenilni za človeka.

Ker je izguba sluha najpogostejša senzorna okvara na svetu, je ravno zgodnje odkrivanje in rehabilitacija izjemnega pomena. Pa naj se blaži operativno ali s tehničnimi pripomočki, ki jih bo morala država prilagoditi današnjemu hitremu tehničnemu napredku in razširiti seznam Liste ZA TP. Ravno tako bo morala zvišati standarde za slušne aparate, saj le ti komaj zadostujejo za komunikacijo. Večina ljudi mora doplačevati za en aparat od 300 do 2.000 €, kar je prehudo breme, kjer sploh niso vštete še baterije, ki so vsako leto slabše kakovosti. Pričakujemo popravni izpit države.

Pričakovan je podatek, da se število ljudi z izgubo sluha drastično povečuje tako v SLO kot v EU in zdravstveni sistem sploh ni pripravljen na to. Tako finančno kot z ustreznim kadrom. Zanimivo je, da med njimi ni samo starejših, kar je povezano s podaljšano življenjsko dobo, pač pa tudi veliko mladih in otrok.

In kaj narediti za preventivo ohranjanja sluha. Izogibati se hrupu, naglavnim in v ušesnim slušalkam, uporabljati čepke pri močnih zvokih, se pogosto umakniti v tihe in zelene oaze gozda ali parka. In kadar je potrebno, je prav, da se odločimo tudi za operativne posege in tako človeka iztrgamo iz sveta tišine, kot je poudarila doc. dr. S. Battelino.

Vesela Banić