DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

V današnjem dinamičnem življenju se vsak posameznik opira na določene družbene skupnosti, pa naj bodo to družinske ali nacionalne.

V njih si ljudje ustvarjamo subjektivno, družinsko, ekonomsko, kulturno in narodnostno identiteto ter gradimo svojo osebnost, telesno in duševno zdravje ter socialno in materialno varnost.

Da bi to dosegel, je človek kot družbeno in socialno bitje nenehno v dvostranskih odnosih z okolico, v kateri živi in ustvarja.

Ljudje z okvaro sluha so se začeli med seboj povezovati zaradi stiske in nezmožnosti govorne komunikacije s slišečo večino v okolju. Začetki mestnih, nacionalnih in mednarodnih zvez in federacij gluhih in naglušnih oseb segajo v konec 18. stoletja in se nadaljujejo še danes.

Od leta 1956, ko je bil ustanovitveni občni zbor v Novem mestu do danes, so ostale potrebe uporabnikov podobne.

Poseben pomen je na tem teritoriju imela Osnovna šola za gluhoneme deklice v Šmihelu - Novem mestu, kjer je začela s poukom daljnega 1886 leta in prenehala 1904 leta, ko je že delovala ljubljanska gluhonemnica. Bila je prva tovrstna šola na področju cele države. Vodile so jo Šolske sestre de Notre Dame.

Ključni trenutki za delovanje društva so bili primerni društveni prostori. Tej generaciji vodstva s predsednikom Vladimirjem Kastelcem in sekretarko Veselo Banić, je v letih od 1997 do 2004, uspelo zaključiti dolgo pot pridobivanja ustreznih prostorov, jih avdio-video opremiti in ponuditi raznolike programe občanom z okvaro sluha za blažitev socialne izolacije

Gluhota sodi med nevidne invalidnosti, saj ljudi zaznamuje predvsem govorno – socialna nezmožnost komunikacije. Zato niso deležni večje državne in občinske pozornosti, kot bi si jo na težo invalidnosti zaslužili.

Večina javnih institucij še ni prepoznala potrebo prilagajati se ljudem z okvaro sluha, kljub temu, da se število le teh drastično povečuje. In s tem zadostiti zakonski pravici vseh ljudi, ne glede na ovire, do enakopravnega dostopa javnih informacij.

Izjeme kot KC Janez Trdina, Knjižnica Mirana Jarca, Urgentni center Novo mesto, Evangeličanska cerkev Novo mesto, KC Semič, DGN Dolenjske in Bele krajine, so hvale vredne, a maloštevilne. Zato izvajamo program ozaveščanja lokalnih institucij o vgradnji in prilagoditvi enega javnega prostora za občane z okvaro sluha.

Ob 60. obletnici delovanja smo ponosni nase in na vse tiste, ki so nam pomagali.

V petek, 13. maja, smo s soorganizatorjem, Knjižnico Mirana Jarca, v čudovit ambient atrija knjižnice, ki je bil opremljen s slušno zanko, prihajali »skozi stara mestna vrata« vsi, ki smo želeli biti del prireditve, si ogledati likovno razstavo Tadeja Kramaršiča ter ustvarjalnih del Roka Juršiča. Program je bil pester, zanimiv, aktualen, na momente presunljiv in tudi zabaven. Tako kot naših 60. let delovanja. Tolmač je bil v pomoč gluhim obiskovalcem.

Priznanja smo podelili družini Malenšek iz Semiča in Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.

Odziv občin na prireditev je bil pričakovan, kar pomeni da se večina ni niti odzvala. Veseli smo bili predstavnikov treh občin, javnih ustanov, društev, članov in ljudi, katerim je mar!

Zaradi zadržanosti župana MO Novo mesto, g. Gregorja Macedonija nas je v prijaznem nagovoru pozdravila in podala spodbude napovedi, direktorica Občinske uprave MO Novo mesto ga. Vida Čadonič Špelič in društvu izročila priznanje ob tako visokem jubileju.

V imenu Zveze DGN Slovenije pa je navzoče pozdravil predsednik g. Mladen Veršič in izročil predsedniku društva g. Kastelcu izdelek gluhega kiparja, ki ponazarja kretnjo in znak za ljubezen in pozdrav iz srca.

Udeleženci prireditve, kateri so prihajali iz različnih koncev Slovenije, so nam izrekli vse pohvale in v medsebojnem druženju ob izvrstni hrani, smo zaključili eno obdobje zgodovine in začeli pisati novo.

Sofinancerji prireditve 60 odtenkov sluha sta MO Novo mesto, občina Škocjan in občina Trebnje.

Vesela Banić

SLIKOVNA GALERIJA