DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Skupina za samopomoč, ki praznuje že 13 let delovanja, se je tokrat odpravila v Semič, natančneje v vinogradniški

predel zidanic, vinskih trt, sadja, rož, vrtov, metliške črnine in semiških vin.

Razlog za druženje je bilo tokrat povabilo Olge, da se ji pridružimo v njenem "raju" in občudujemo s terase pogled, ki sega tja do Hrvaške. Ko smo pod njenim vodenjem spoznali sadni in zelenjavni vrt, katerega si marsikdo ne bi upal obdelovati, saj je zelo strmo pobočje, smo ugotovili, od kje njene marmelade, sokovi in druge predelane dobrote. Z možem uživata v tej prijazni pokrajini že 30 let. Za sosede imata Ljubljančane, Celjane in druge, ki so prepoznali gostoljubje in sredozemsko klimo Semiča. A pravi, da jima že počasi pojemajo moči in zato vsako leto selektivno obdelujeta zemljo.

O dobrotah na mizi ne bomo govorili, na koncu nas je pričakala prekmurska gibanica in rožičev kolač, brez Martinove belokranjske pogače se ne dogaja nobeno snidenje, Vedran je prispeval čudežno sladke češnje, čeprav se ni mogel udeležiti druženja, Metka svoj kolač, pogrešali smo še Jadranko.

Pogovor je tekel o tehničnih pripomočkih in težavah, a v takšnem ambientu  so se nam naši problemi zdeli miniaturni. 

Hvala Olga za trud in možnost gostovanja v tvojem raju, ki smo ga spoznali v teh parih urah druženja.

Banić V.