Filmski festival Vitanje
Pa budilka, no, zakaj zvoniš? Aja, saj res! Služba! In po službi še pestro dogajanje – 11. filmski festival gluhih.
Ker sem se s šefico zmenila, da ob 12h končam, sem kar večkrat pogledala na uro, da slučajno ne bi zamudila. Ura je bila naenkrat 12. Poslovila sem se od namestnic in se odpeljala na zborno mesto pri Agroservisu. Tadej in Sabina sta že čakala. Drugi so počasi prišli za mano, se rokovali in se smejali. Ura je bila 13. Čas za odhod. Iz minute v minuto se mi je zdelo, da pričakovanje narašča. Kakšni bodo odzivi? Kakšni bodo drugi filmi? Po tem dnevu lahko končno spregovorimo o filmu. Si predstavljate, kako je bilo biti tiho dva meseca?!
Prispeli smo v Vitanje. Kot na vsaki prireditvi so začeli z govorom o občini in o tem, kaj nas čaka na prireditvi. Luči so ugasnile, začelo se je. Videli smo takšne in drugačne filme. Ker ima vsak svoj okus, so bili tudi komentarji različni. Po ogledu so igralce povabili na oder, da so nam čestitali ter režiserjem podelili priznanja.
Hvala društvu MDGN Slovenske Konjice za organizacijo 11. filmskega festivala.
Hvala ekipi Društva oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine za noro dogodivščino na dan snemanja. Verjamem, da se v mislih že potika nov scenarij za nov film. Kot vedno je bilo tudi tokrat lepo v vaši družbi.
Katarina Kastelec