DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Na Mirno goro smo se odpravili v soboto, 24. marca. Ob 7^h zjutraj smo se dobili pri črpalki Bučar na Selih pri Dolenjskih Toplicah.

Z avtom smo se odpeljali do Komarne vasi, od tam naprej pa smo pot nadaljevali peš v smeri Gač proti Mirni gori. Pot je bila težka in dolga, saj je bilo precej snega. Opazila sem, da ni nihče hodil po poti, odkar je bil sneg. Bili smo prvi pohodniki, ki smo si po celem snegu utirali pot. Hodili smo štiri ure v eno smer in štiri ure nazaj. Ko smo prispeli v dom na Mirni gori, smo naredili nekaj skupinskih slik vseh udeležencev pohoda (Klarisa, Vladimir, Marijana in Tadej). Občudovali smo prekrasen razgled. V domu smo si nato privoščili joto, nekateri pa tudi palačinko z nutello ali jabolčni zavitek. Bili smo oblečeni v topla oblačila in v primerno obutev za sneg (pohodne čevlje). Ko smo pojedli in se odpočili, smo se po isti poti vrnili v dolino. Z Marijano sva poskusili s spuščanjem po zadnji plati. Bilo je zanimivo, precej smo se nasmejali. Ker nisem bila vajena tako dolge hoje, so me začele boleti noge. Čeprav sem imela nekaj žuljev  mi je uspelo priti do cilja. Vsega skupaj smo hodili osem ur in po snegu prehodili štiriindvajset kilometrov. Pohod mi je bil všeč, prav tako naše druženje. Upam, da bomo pohode in druženje izvedli še večkrat.

Klarisa Bevc