DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Nismo dolgo razmišljali – 2. aprila, na velikonočni ponedeljek, smo se podali na Lisco.

Iz Novega mesta smo se peljali skozi vas Breg pri Sevnici, kjer smo sledili smernim tablam. Na parkirišču ob cesti smo pustili avto in se peš odpravili proti Lisci. Jutro je bilo sveže. Kmalu po startu smo se začeli ustavljati. Pomislili boste, da smo imeli prepolne želodce. A ni bilo tako. Ustavljala nas je radovednost. V vasi Razbor, pri cerkvi, smo počivali. Pri cerkvici Sv. Jošta, ki je malo pod vrhom Lisce, smo se, še preden smo šli v gozd, razdelili v dve skupini, ker je Jasmina želela iti po položni poti. Odločil sem se, da grem z njo, saj ni poznala poti. Čakalo naju je 4,5 kilometra hoje. Katarina, Klarisa in Marijana so z vzponom nadaljevale po strmi poti. Priznati moram, da sem bil na začetku v dvomih, ali bo Jasmina zmogla priti do cilja. Dekleta so se načakala, da sva se jim pridružila na vrhu, a sva uspela. Jasmini smo vsi čestitali, da je vztrajala do konca. Vzeli smo si malo daljši odmor, potem pa smo se počasi vrnili v dolino do avtomobila.

Vladimir