Življenje po izgubi svojcev
17. 10. 2018 smo v društvu gostili gospo Majo Žagar iz Slovenskega društva hospic.
Letošnje leto se je veliko naših članov soočilo z izgubo svojcev. Pot žalovanja je edinstvena za vsakogar posebej. Gospa Maja nam je predočila, s čim vsem se lahko soočimo. Najhujši šok se zgodi, kadar smrt nastopi nenadno, nepričakovano. Pri bližnjih se pojavijo različna čustva od žalosti, besa, jeze, razočaranja do obsojanja. Sledi faza prilagajanja, vračanje na ustaljene tire in iskanje ponovnega smisla do življenja.
Med samim žalovanjem lahko pride do zapletov, ki žalujočim onemogočajo polno življenje. Postajajo pasivni, minimalizirajo svojo stisko, postavijo se v vlogo žrtve, zanikajo jezo ali pretirano vztrajajo pri njej, lahko se pojavi depresija, ali pa svojo žalost preusmerijo v pretirano dejavnost.
Faze, s katerimi se posamezniki soočajo, so različno dolge. Lahko trajajo dneve, mesece ali leta. Z izgubo se nekateri soočajo sami, spet drugi si poiščejo pomoč. Pomembno je, da gredo skozi občutke žalosti, jeze, krivde, bolečine in sramu, ne pa da jih potlačijo v nezavedno. Pri razreševanju stisk žalujoči največkrat poiščejo pomoč, ko res ne zmorejo več sami, ali ko je ogrožen njihov partnerski odnos.
Geni Močnik