DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

V soboto, 5. 10. 2019, smo se odpeljali do vasi Krka z namenom, da si ogledamo izvir reke Krke in Krško jamo.

Krka je najdaljša slovenska reka. Izvira severno od istoimenske vasi in se v Savo izliva pri Brežicah.

V vasi smo parkirali in se peš podali do izvira skozi vas Gradiček, ki je ime dobila po gradu, ki je nekoč stal nad izvirom Poltarice, mimo kmečkega turizma, ki ponuja odlično domačo hrano, pri odlično ohranjenem kozolcu na koncu vasi smo zavili levo, od tam naprej pa nas je do izvira vodila tlakovana pot.

Pri izviru nas je pričakal gospod Slavko, ki nam je povedal o značilnostih Krke. V reki in ob njej živi več kot petdeset različnih živali. Med njimi tudi raki, školjke in bobri, v zadnjih letih pa so se naselile tudi vidre, kar dokazuje, da je Krka čista reka.

Nad izvirom reke je Krška jama, ki jo je v drugi polovici 17. stoletja prvi omenil Valvazor. Dolga je dvesto in široka trideset metrov. Dvorano zaključuje tridesetmetrsko sifonsko jezero, v katerem živi človeška ribica. Presenetil nas je podatek, da lahko ribica brez hrane preživi do osem let. Stalni prebivalci jame so tudi netopirji. Z malo domišljije se da na stenah videti Primoža Trubarja, zmaje, čarovnice, Ivana Cankarja, Sejalca Ivana Groharja in še in še. Ker je v jami povprečna temperatura približno devet stopinj Celzija, smo jo zapustili rahlo premraženi.

Na izviru Krke smo še malo posedeli in v miru občudovali naravo. Polni novih vtisov smo se odpravili proti domu.

Geni Močnik