DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Vsako leto 10. marca obeležujemo dan mučenikov, ki ima svoje korenine v krščanskem izročilu.

Tradicionalno naj bi moški na ta dan prejeli simbolično darilo – suhe slive, trnje in klobaso.

Krščansko izročilo

V letih 308-324 je vladal cesar Licinij, ki se je sprl s svojim prvim rimskim cesarjem, ki je sprejel krščanstvo. Licinij je v kristjanih videl sovražnike. Zato je tudi vojakom na območju, ki mu je vladal, ukazal, naj se krščanstvu nemudoma odpovejo ali pa bodo kaznovani s smrtjo. Temu se je uprlo štiridesetih vojakov, ki so bili pripravljeni za svojo vero umreti.

Po tem, ko so se vsi štiridesetih vojakov podpisali pod zadnje pismo, so vse slekli do golega in jih v eni najhujših zim takratne Armenije odpeljali do zamrznjenega ribnika. Tam so jih pometali v vodo, kjer so tragično umrli. Še prej naj bi se cesar Licinij zatekel k zadnjemu poskusu. Ob ledeni ribnik je namestil, tako vsaj pravi legenda, toplo kopel in elitnim vojščakom še zadnjič ponudil, da se spreobrnejo.

Presenetljiva in zanimiva je tudi prigoda, ki se je zgodila ob ribniku. Eden od vojakov naj bi si dejansko premislil in iz mrzle vode skočil naravnost v toplo kopel. Ker je prehitro spremenil temperaturo telesa, pa je doživel infarkt in umrl. Od kod torej 40. mučenikov, če pa jih je eden od njih zapustil? Umorjenim vojakom se je nepričakovano v ribniku pridružil eden od stražarjev, ki ga je njihovo trpljenje tako ganilo.

Naslednjega dne je prišel sodnik, ki je ukazal mučenikom polomiti roke in noge ter jih sežgati na grmadi, njihov pepel pa raztresti. Vojakom se ni izpolnila zadnja želja, da bi bili skupaj pokopani, so pa doživeli skupno smrt. Čeprav se je mučeništvo dogajalo 9. marca, se dan mučenikov obeležuje 10. marca.

Vir:Wikipedija