Materinski dan
Materinski dan je neuraden praznik, posvečen materam. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910.
V Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni, ko so ga tudi začeli praznovati, vendar ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa je bil prestavljen na 25. marec.
Slovenci smo edinstveni. Kot edini narod na svetu namreč praznujemo 25. marca tako materinski dan kot Marijino oznanjenje. Materinski dan je bil po drugi svetovni vojni pri nas ukinjen zaradi dneva žena 8. marca, danes pa praznujemo oba praznika. Svet glede praznovanja materinskega dneva ni poenoten, največ držav pa materinski dan praznuje drugo nedeljo v maju.
V Etiopiji materinski dan praznujejo kar tri dni! Praznovanje priredijo po deževni dobi sredi jeseni, praznik pa je pospremljen s tridnevno pojedino, ki se imenuje Antrosht.
V Belgiji praznujejo dva materinska dneva, čeprav se uradno »pravi« materinski dan praznuje drugo nedeljo v maju. Veliko ljudi materinski dan praznuje 15. avgusta, saj Marijino vnebovzetje smatrajo kot izviren materinski dan, praznik v maju pa kot komercialno različico le-tega.
Tako v Franciji kot v Nemčiji so za matere velikih družin zaradi nizke rodnosti v preteklosti uvedli sistem nagrajevanja. V Franciji so tako leta 1906 nagradili matere, ki so imele po devet otrok ali več, leta 1928 pa so v Franciji namesto materinskega dneva, ki je z vojno prišel iz ZDA, praznovali dan številčnih družin.
Vir: Wikipedija