DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

V Kulturnem centru Janeza Trdine smo si ogledali gledališko predstavo Plemena, ki jo je uprizorilo SNG Trst. Obravnava medsebojne odnose v družini gluhega. Ogled le-te je bil zelo primeren za gluhe in naglušne ne samo zaradi vsebine, pač pa ker so bili tudi podnapisi (nadnapisi) in prevajanje v znakovni jezik. Hvala organizatorjem.

Zanimive so bile vloge prav vseh članov te družine. Izvrstna igra!

Kot bi zares imela pred očmi gluhega mladeniča: njegova večna dodatna vprašanja ob nerazumevanju govora; umik, ko ne dohaja več; opravičevanje, ker ne razume ali če se mu zdi, da je bil vsiljiv…

Ljubosumje brata in sestre, češ da se vse v družini vse podreja gluhemu bratu, a ga imata vseeno rada. Pomanjkanje samozavesti ter občutek, da v tej družini nikoli nisi zadosten. Občutek, ki ga vzpodbuja oče intelektualec s svojimi globokoumnimi mislimi, z vzvišenostjo in citati ter očitki, da bi odrasli otroci že morali živeti na svojem. Mama, pisateljica, vpeta med vse, išče poti, ki bi bile sprejemljive za vse.

Sprejemanje nove družinske članice, ki ni tipična in ukalupljena. Ne sodi v njihove svetove.

Preverjanje izraznosti znakovnega jezika.

In ljubezen, ki vedno zmaga. Nad vsem.

Mnogo razmišljanja o odnosih med temi ljudmi. Nam kar znana tematika.

Koliko šele je dalo misliti tistim, ki nimajo vsakdanjega stika z gluhimi, naglušnimi.

Po predstavi me je organizatorka kulturnih programov pri KC Janeza Trdine, moja sošolka iz gimnazije, vprašala, kako sem, kako je z mojim sluhom… Imela sem občutek, da bolj občuteno, kot če bi se nekje slučajno srečali na ulici.

Misli prehitevajo druga drugo, primerjajo, sodijo, tehtajo, se strinjajo ali pa ne, iščejo odgovore…

Vedno pa se končajo s prošnjo za nadaljnje življenje: O, da bi zmogla! In z zahvalo vsem, ki imajo opravka in potrpljenja z mano.

                                                                                                                       Jelka M.

[ Na vrh ]

Gledališka predstava Plemena, katere ogled  je bil omogočen tudi  za gluhe in naglušne obiskovalce s pomočjo indukcijske zanke, ki pa po besedah uporabnikov slušnih aparatov zopet ni delovala. Zato je toliko bolj prav prišla možnost spremljanja igre z uporabo podnapisov. In pa s pomočjo tolmača, ki je bila zame zelo pomembna izkušnja.

Ker sem  slišeča oseba, mi je logično, da je zame gledališka predstava to, da iz udobnega sedišča zvočno in vizualno spremljam igro igralcev, ki so na odru in so med seboj povezani v neko dinamično celoto.  Poskušala sem odmisliti, da slišim in lahko povem, da mi je bilo zelo težko -  kadar sem bila osredotočena na znakovni jezik, nisem spremljala kaj se dogaja na odru, v tem smislu, da nisem sledila dogajanju in telesni interakciji igralcev.

Imela sem občutek, da del mene manjka in postajala sem vse bolj nervozna  in precej slabe volje, ker sem bila prisiljena slediti kretnjam tolmača in nisem mogla spremljati kaj se dogaja na odru. Kadar pa sem gledala na oder, nisem videla kretenj. V obeh primerih sem se počutila nepopolno.

Glede na to, da slišim, se nisem mogla nikakor zares postaviti v vlogo gluhega, to da sem v resnici  vse dobro slišala mi je bilo v pomoč pri opazovanju tolmača in lahko povem, da sem se naučila nekaj novih kretenj, ki mi bodo morda nekoč pomagale pri komuniciranju s tistimi,  ki ne slišijo oz. slabše slišijo. Vsekakor pa sem bila navdušena nad samim delom tolmača, ki mora biti zelo iznajdljiv, hiter in osredotočen na dogodek, ki ga tolmači ter kar se mi zdi zelo pomembno, da mora biti tolmač skoraj tako kot igralec -  odličen mimik.

Dobro sodelovanje društva z KC Janez Trdina se je izkazalo za odlično, prijetno so bili presenečeni abonenti, igralci in naši uporabniki.

Janja Rajkovača

[ Na vrh ]

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je organizirala gledališko delavnico za gluhe ustvarjalce gledališke umetnosti, ki je bila od petka, 13. aprila do nedelje, 15. aprila v počitniškem domu ZDGNS v Kranjski Gori. Na delavnico se je odzvalo osem društev. Bilo je 24 udeležencev.

Voditeljica in mati celotnega dogajanja je bila Lada Lištvanova. Prepričana sem, da jo ni potrebno posebej jo predstavljati. Bilo mi je v čast, da me je Lada izbrala za svojo pomočnico. Vsak izmed nas se je predstavil in povedal, zakaj se je udeležil gledališke delavnice. Sama imam nekaj izkušenj. A sem se na tej delavnici naučila nova znanja in nov pogled v izvor besed gledališče-teater.

Lada Lištvanova je nam izpostavila pomembne vloge pri pripravi gledališke igre:

-režiser

Igralec, statist

Scenograf, kostumograf

Scenarist, dramaturg

Ne bi se rada ponavljala, kar je že objavljeno na spletni strani Zveze gluhih in naglušnih Slovenije.

Kot sem že napisala, sem kljub temu, da sem že nekaj let članica gledališke skupine Tihe stopinje, sem dobila nova znanja. Osebno si želim, da bi tudi sama postala režiserka, da bi znala sama napisati scenarij, da bi svoje znanje prenesla v svoje matično društvo gluhih in naglušnih Dolenjske in Bele krajine. Saj vem. Treba je zbrati pogum in narediti prvi korak. Prepričana sem, da bom zmogla narediti ta korak.

Šiler Petra

[ Na vrh ]

V okviru programa Kulture gluhih Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije s sodelovanjem Medobčinskega društva gluhih in naglušnih občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče je bil razpisan »GLEDALIŠKI FESTIVAL GLUHIH 2011«, ki je bil v soboto, 19. novembra 2011 s pričetkom ob 16. uri v večnamenski dvorani Term Zreče.

Na festival se je prijavilo 9 društev, ter skupina Tihe stopinje iz Zveze gluhih in naglušnih Slovenija.

1. MDGN občin Slov. Konjice, Vitanje, Zreče: Pekarna
2. DGN Severne Primorske: Pika se uči bontona
3. DGN Koper: Kje si duša?
4. DGN Ljubljana: Izlet
5. DGN Podravja Maribor: Rojstvo kretnje
6. DGN Koper: Družina
7. MDG Ljubljana: Vizualni mjuzikal
8. DGN Podravja Maribor: Policaj
9. MDGN Velenje: Dan obiska iz Amerike
10. MDG Ljubljana: Čarobni svet
11. Tihe stopinje-ZDGNS: Borza

     Petra Šiler

[ Na vrh ]

Mestno društvo gluhih Ljubljana je pod mladinsko sekcijo Mestnega društva gluhih Ljubljana organiziralo delavnico »Vizualna umetnost«. Delavnica je bila del projekta mladinske aktivnosti MDGL, ki ga sofinancira MOL ( Mestna občina Ljubljana ). Delavnica »vizualna umetnost« se je odvijala v prostorih mestnega društva gluhih 3. novembra s pričetkom ob 17 uri. Voditeljica delavnice je bila Lada Lištvanova. Udeležilo se je nas pet oseb.

Med njimi sem bila tudi jaz. Sama delavnica je trajala dve uri pol. V tem času smo spoznavali pojem »vizualna umetnost«. Na kaj moramo biti pozorni. Kaj lahko in kaj ne smemo.

 Vadili smo na treh stvareh:

Igra s stolom in igra v paru s stolom
Igra s šalom
Igra z rjuho v luči kot silhueta (gibanje v senci)

V sami skupini Tihe stopinje sodelujem šesto leto in vsakič spoznavam nove stvari. S tem spoznavam, da ima gledališče nešteto možnosti v gibanju in v mimiki. Na delavnici »vizualna umetnost« sem se poskušala v drugačni poziciji, kot sem bila vajena. Spoznavala sem, da je potrebno veliko vaje in potrpljenje, da je gib pravi. Sem se trudila. Ker mi je bilo nekaj novega, je trema naredila svoje. A bom doma pridno vadila. Ob vsem tem sem spoznala, da se pravo umetnost ne da opisati, temveč jo je potrebno doživeti in jo občutiti s srcem in telesom.

Petra Šiler

[ Na vrh ]

V Kranjski Gori se je od 24 junija in do 26 junija odvijal filmski festival gluhih, ki je bil organiziran preko razpisa kulture na Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije. Delavnica je bila vodena pod gluhim mentorstvom Gorazda Orešnika, vodjo Studia na ZDGNS. Udeleženci delavnic so bili iz šestih društev. Na delavnici so bili tudi naglušni in ker je bil naš predavatelj gluh je naglušnim iz znakovnega jezika prevajala tolmačica slovenskega znakovnega jezika. Prvi dan je bil namenjen spoznavanju programske opreme za montažo filmov. Sama sem bila popolni laik in priznam, da sem bila radovedna in v strahu pred neznanim. Nepoznavanje opreme je v meni prebudilo žilico po raziskovanju. Z velikimi očmi sem požirala predavanje in nestrpno čakala na naslednji dan, ko smo se odpravili na teren, da smo posneli kratke filme. Razdeljeni smo bili v tri skupine. Scenarij smo si sproti prilagajali. Popoldan smo naše posnetke pregledovali in jih poskušali sestaviti kot celoto dopoldanskega dogajanja. Zvečer smo si izmenjavali izkušnje in se pogovarjali o  napakakah, ki smo jih kot laiki naredili. Tretji dan smo spoznavali kako se snemajo posamezni kadri. Na kaj moramo biti pozorni. Imeli smo različne vloge, katere smo jih posneli. Filmska delavnica je bila za mene zelo poučna in pridobila sem si osnovno predznanje za snemanje in montaže ljubiteljskega filma.

Šiler Petra

[ Na vrh ]

Ideja o gledališki igri "Zaodrje " je nastala pred dvema letoma. Sama ideja o igri ni bila dovolj. Začetni koraki so bili izredno težki. Vsak je imel svoje mnenje in različne poglede na igro. Pridno smo hodili na vaje in se usklajevali. V letošnjme letu je prišlo do sprememb in vaje so še bolj intezivno zaživele.

Bolj ko se je bližal dan premiernega nastopa, bolj smo postajali nervozni. Sama že nekaj let igram v gledališki skupini Tihe stopinje. Moram priznati, da sem imela kar veliko tremo. V moji mislih so se prepletala vprašanja ali bom dobro odigrala svojo vlogo? Najbolj sem se bala, da ne naredim napake in se osmešim. Dan "D" se je približal in premiera gledališke igre "Zaodrje" je doživela svoj krst. Dala sem vse od sebe, kot ostali člani gledališke skupine. Na koncu predstave sem se oddahnila. Občutki so bili mešani. Nisem vedela ali bi se smejala ali skakala od sreče.

 Šiler Petra

[ Na vrh ]

Zveza gluhih in naglušnih Slovenije je organizirala gledališki festival, ki se je odvijal od 15 do 17. aprila v počitniškem domu v Kranjski Gori. Gledališki festival je vodila Lada Lištvanova. Udeleženci gledališkega festivala so bili iz petih društev gluhih in naglušnih. Na delavnici smo spoznavali pojem »gledališče«.

Spoznavali smo in se učili na kaj moramo biti pozorni, ko predstavimo igro, poezijo, ples, pantomimo. Ni samo dovolj, da znamo igrati ali nekaj predstaviti. V nadaljevanju je povzetek na kaj moramo biti pozorni. Tudi sama sem bila udeleženka delavnica. Težko je z občutkom opisati, kaj sem doživljala. Potrebno se je vživeti v svet gledališča.

 Prvi dan smo se predstavili in spoznavali pojem »gledališče«

Poznamo več zvrsti: GLEDALIŠČE, PLES, POEZIJA, VIZUALNA UMETNOST, PANTOMIMA

Pomembno zaporedje:  MENEDŽER (oseba, ki skrbi za stike z javnostjo, sponzorjem,...

1. REŽISER

2. SCENARIST

3. DRAMATUR, KOSTUMOGRAF

4. IGRALCI

5. IGRA

Lada Lištvanova je nas opozorila:

- nastopajte v gledališču brez nakitov in prstanov

- imejte pravi kostum in s kostumom vadi tudi na generalki, saj si zatem odličen igralec

- če nastopaš v majhnem odru, uporabi več mimike

- če nastopaš pred veliko publiko, mimika ni pomembna, ampak gib telesa

- če sam ne najdeš igralce za svojo igro, ne obupaj, sam igraj – monološka igra

- kot režiser imej prvo idejo za igro, nato izberi igralce

- če igraš sam, uporabi kamero oz. ogledalo

- poezijo znajo uporabljati gluhi preko znakovnega jezika, slišeči pa le preko glasa

- kadar gluhi nastopajo in slišeči jim posojajo glas, mora biti glas tak kot se igra, ne pa kot kaseta, ki vrti miren glas (če je nekdo jezen, mora biti glas jezne volje)

- gluhi morajo slišečimi vedno pokazati svojo kulturo!

Skupina Tihe stopinje je imela situacijo, ko so v Češki odigrali igro »Življenje«, so jim Belgijci kasneje ukradli idejo in naredili enako predstavo. Skipan TS je napisala pritožbo in si želela, da bi skupino TS povabili v Belgijo na nastop.

Nauk: Nikoli ne dovoli, da ti nekdo drug posname igro, ampak naj vašo skupino povabijo.  

Drugi dan gledališke delavnice smo spoznavali način igre. Najprej pa smo se ogrevali.

IGRE

- abeceda in število

- predmet (v skupine)

- labirint (pomemben za gledališče, da se ne med igro zaletavamo – tu je osnova refleks)

- ventilator (sebičnost ali ne, ni topline, če se ne držiš)

- drevo (zavezane oči preko pihajočih se ljudi - za ravnotežje)

- bela/črna muca (kaj narediti, ko voziš z avtom, pa pride mimo?)

- pijanec (to je igra, ko trezen človek se sam odloči, ali pomaga ali ne pomaga)

- igra s stolom (5 izbir,...zgodba v glavi!)

- riba (odtok se odpre in ribe se morajo vrteti v krogu)

Tretji dan smo spoznavali na kaj je potrebno biti pozoren, če režiraš igro.

Ko režiraš igro, ki se bo ponavljala čez čas, če igralci v prvi igri obupno igrajo, samo povej, da je bila igra katastrofalna. Igralci bodo sami popravili svojo igro.

- mimike (sličice in vaje ter ugibanja, katere mimike so)

- igra, kjer si sam režiser in izbiraš igralce ter svojo idejo podaš preko igralcev – POMEMBNO JE, DA IMA ZGODBA PIKO!

- igra povezave: temna – roka nad glavo..., pomlad- gib telesa počasen, vroče – gib telesa in sopihanje, zima (- 100°C) – trdo telo, toplo (kaplja iz vode)

Petra Šiler

[ Na vrh ]

Gledališka skupina Rudolf iz društva gluhih in naglušnih Dolenjske in Bele krajine, je nastopila na otvoritvi Likovno-rokodelski razstavi »Svoboda ustvarjanja v tišini«, ki je bila v Tržiču.

V mesecu septembru tudi v Tržiču ni bilo dolgčas. Poleg tradicionalne 42. Šuštarske nedelje se je v četrtek, 10. septembra odprla razstava z naslovom »Svoboda ustvarjanja v tišini«. Naše društvo AURIS vsako leto v mesecu septembru pripravi v razstavišču Atrij občine Tržič razstavo, s katero želimo bližnji in daljni okolici pokazati, da je tudi delo gluhih umetnikov lahko čudovito.....

Celoten članek si preberite na spodnji povezavi

http://www.auris-kranj.si/Svobodaustvarjanjavtišini/tabid/172/Default.aspx

[ Na vrh ]

Video

[ Na vrh ]

3. gledališki festival gluhih se je letos odvijal v Novi gorici. Na tem festivalu je nastopila tudi gledališka skupina Rudolf iz društva gluhih in naglušnih Dolenjske in Bele krajine z igro "Odštekana poroka ali poroka malo drugače".

[ Na vrh ]

Gledališka skupina Rudolf je vadila novo igro "Poroka malo drugače ali odštekana poroka"

Priprava scene

Generalka v prostorih društva

Svojo tremo so preizkusili 14.07.2007 na festivalu gledališča, plesa in glasbe Le Solelil na Lanšprežu pri Trebnjem. 

[ Na vrh ]

V četrtek, 7. septembra 2006 je v Novem mestu potekala prireditev 30 ton v boju proti diskriminaciji. Raznolikost. Na tej prireditvi je sodelovala tudi gledališka skupina Rudolf s točko "Ali slišim? 

[ Na vrh ]

22.07.2006 se je na gradu Mala loka pri Trebnjem odvijal 5. festival gledališča, glasbe in plesa Le Soleil. Na festivalu se je gledališka skupina Rudolf predstavila s točko "Ali šlišim?" in s točko "Včeraj, danes, jutri". To je bil prvi nastop pred šlišečo publiko. Na festivalu niso manjkali tudi člani društva.

[ Na vrh ]

Ob 50 letnici delovanja društva so 26.05.2006 nastopili na slavnostni akademiji v kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu z dvema točkoma. 

Ali slišim?
Z leve proti desni:

Rosana Blatnik, Rok Juršič,        SLIKE

Marijana Kastelec

Včeraj, danes, jutri.
Iz leve proti desni Martin Žnidaršič, Marijana Kastelec,
Rosana Blatnik, Rok Juršič                                                           SLIKE

[ Na vrh ]

Leta  2005 so nastopili v Ljubljani, na Gledališkem festivalu gluhih ter na novoletnem srečanju našega in posavskega društva na Raki z komedijo "Babica v avto šoli". Komedija je spravljala v smeh skoraj 100 ljudi.  

Z leve proti desni: Policaj-Martin Žnidaršič, Babica-Marijana Kastelec, Inštruktor-Rosana Blatnik, Barabin-Rok Juršič 

[ Na vrh ]

Leta 2004 so nastopili z igro "Trgatev pri Blatnikovih" na vsakoletnem tradicionalnem mednarodnem dnevu gluhih v Novem mestu in so poželi velik aplavz ter naklonjenost več kot 600-ih gledalcev. Društvo gluhih in naglušnih Dolenjske in Bele krajine je bil gostitelj in organizator. 

Z leve proti proti desni Anica Žeslin, Marijana Kastelec, Rosana Blatnik, Janez Blatnik, Martin Žnidaršič, Rok Juršič

[ Na vrh ]