DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Zaradi vse manj kostanja, saj ga je kostanjev rak močno zdesetkal,

smo letos organizirali poznejše srečanje skupine za samopomoč naglušnih. Tradicionalno smo se v polnem številu zbrali pri članici Metki. Dobrodošlico smo izrekli dvema novima članicama iz Semiča in Straže ter sekretarki društva. Peko jesenskega posladka je prevzel eden od gostiteljev, Metka pa se je izkazala z narezkom, solatami, kruhom …
Seveda smo vsi na mizo prispevali tisto, kar znamo dobro narediti ali pridelati. Pestra izbira od srbske gibanice, “turških jajc”, do več vrst domačega aperitiva ter mošta in vina. A ni se za bati, popili smo lekarniške doze, saj smo se vsi vračali domov zvečer v deževnem vremenu. Ko smo lovili še zadnje jesenske žarke, smo si v prijetnem domačem ambientu, stisnjeni eni k drugemu, izmenjali informacije, izlili kanček osebne stiske, se pohvalili z opravljenimi jesenskimi deli ter kakšno rekli čez državo in politiko. Kostanj je res opravil tisto, kar nam daje, saj je odličen vir ogljikovih hidratov in nas napolni z energijo. Le-to bomo potrebovali v dneh, ki so vedno krajši in hladnejši. Metka, hvala za neizmerno energijo, s katero nas polniš in presenečaš.

Banić Vesela