DOZIS - Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine

Uporabo začimb v jedeh

*SV. PEČENKA* : marajon, ml. kumina, sol, česen, paprika, m. orešček mleti

*TEL. PEČENKA* : timijan, sol, poper, majaron

*DIVJ. PEČENKA* : gorčica, rožmarin, lovor, timijan, brinove jagode,

*PEČEN PIŠČANEC* : majaron, rožmarin, sol, sl.rdeča paprika

*PEČENA SV. REBRA* : isto, kot sv. pečenka

*PEČEN JAGNČEK IN KOZLIČEK* : sol, poper, timijan, majaron, rdeča paprika, česen,

*PEČENE RIBE* : rožmarin, sol, poper, česen, peteršilj

*PARADIŽNIKOVA OMAKA* : čebula, česen, sladkor, sol, poper, origano, bazilika, paradižnikova mezga, jušna kocka, peteršilj

*GOLAŽ* : čebula, česen, ml. kumina, sl.rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, rdeče vino (+ žajbelj okrepi jed -op. Vince...)

*PAPRIKAŠ* : česen, čebula, majaron, sl. rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, rdeče vino, peteršilj

*BELA OMAKA* : sladka smetana, sol, poper, parmezan, jajce,

*LOVSKA OMAKA* : gorčica, čebula, česen, peteršilj, gobe, belo vino, moka, timijan, majaron, jušna kocka, sol, poper

*CIGANSKA OMAKA* : čebula, česen, kisle kumare, gobice, slanina, majaron, timijan, jušna kocka, peteršilj, rdeče vino

*KRANJSKA OMAKA *: čebula, česen, gorčica, kisle kumarice, kranjska klobasa, majaron, bazilika, rdeče vino, moka, jušna kocka

*MINEŠTRA* : čebula, česen, sol, poper, o. olje, belo vino, origano, bazilika, jušna kocka

*ZELENJAVNA JUHA* : sol, beli poper, m. muškatni orešček, belo vino, jušna kocka,

*RIČET* : česen, čebula, slanina, rdeča paprika, majaron, šetraj, lovorov list, sol, poper, jušna kocka

*FIŽOLOVA JUHA* : čebula, česen, majaron, šetraj, lovorov list, sol, poper, jušna kocka, peteršilj, limona

*LJUBLJANSKA OBARA* : ( piščančja obara ) čebula, česen, sol, poper, rožmarin, majaron, lovorov list, jušna kocka, rdeča paprika

*TELEČJA OBARA* : čebula, česen, sol, čebula, timijan, šetraj, jušna kocka, peteršilj, poper, rdeča paprika

*VAMPI* : čebula, česen, peteršilj, jušna kocka, slanina, majaron, rdeča paprika, sol, peteršilj, rdeče vino

*BORANJA Z MESOM* : čebula, česen, sol, poper, majaron, paradižnik mezga, rdeča paprika, lovorov list, jušna kocka

*MLETA PEČENKA* : čebula, česen, peteršilj, sol, poper, majaron, bazilika, jajca, drobtine, timijan, m. orešček

*POLNJENA PAPRIKA* : sol, poper, čebula, česen, peteršilj, majaron, ml, kumina, šetraj

*GOBOVA OMAKA* : čebula, česen, sol, poper, peteršilj, belo vino, sojina omaka(osnovna omaka) gobe, timijan, majaron, kisla smetana,

*MORSKA RIŽOTA* : (bela): čebula, česen, peteršilj, o. olje, sol, beli poper, rožmarin, belo vino, limona, morski sadeži

*MORSKA RIŽOTA* : (rdeča): o. olje, česen, rdeče vino, poper, sol, limona, rožmarin, jušna kocka, p. mezga, morski sadeži,

*RIŽOTA Z MESOM* : čebula, česen, sol, poper, jušna kocka, timijan, majaron, rdeča paprika, belo vino,

*ZELENJAVNI NARASTEK* : čebula, sol, beli poper, ml. muškatni orešček, majaron, bazilika

*SEGEDIN GOLAŽ* : čebula, česen, rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, mleta kumina, majaron, rdeče vino

[ Na vrh ]

Ženska, s katero ste v postelji, se zasanjano zazre v vaše oči in vam zašepeta, da vas ljubi. In vi ji seveda verjamete. To veste zanesljivo po tem, kako vas gleda, kako se vas dotika, in po tem, da vedno že pred vami ugane, česa si želite.

V življenju pač obstajajo nekatere stvari, o katerih ste enostavno prepričani, in ljubezen ter gola ženska, ki leži ob vas, sta dve izmed njih. Ženska vam bo podarila svoje telo in srce, toda do nekaterih skrivnih kotičkov se ne boste nikoli dokopali, pa če boste živeli še naslednjih sto let.

Skrivnosti, o katerih lahko le ugibate iz njenega navihanega nasmeška in prefriganega smeha, ki ji včasih nenadzorovano pobegne. Skrivnosti o bivših ljubimcih, ki jih ne namerava nikoli pozabiti, o skritih fantazijah in neizživetem hrepenenju. Za trenutek vam bomo dovolile, da pokukate za debelo zaveso, a na lastno odgovornost.

Ste res prepričani, da vam bo všeč to, kar se skriva za njo?

1. Prijateljica ve vse

Kaj pa ste mislili?! Ona ve za vse vaše glavne atribute, od stanja na bančnem računu do tistega v vaših hlačah, in ima dovolj materiala iz preteklosti vaše drage, da vas lahko primerja z njenimi bivšimi tipi.

Zato si zapomnite, da njen pogled ni tako zelo nedolžen in brezbrižen, kot se vam je zdelo na zadnji skupni zabavi. Ona ve vse. In opazuje vas lahko nemoteno in nobena vaša napaka ne bo ušla njenemu sokolskemu pogledu.

In zapomnite si eno: obveščevalna služba med ženskami deluje hitreje, kot si mislite, zato dobro premislite, kaj boste povedali prihodnjič, ko se zlažete.

2.  Preverjanje podatkov.

Kmalu po tem, ko vas spoznamo, preverimo glavne podatke, ki ste nam jih natrosili o sebi. V internetu pobrskamo, ali se kaj ujame na imena vaših bivših žensk, in malce povprašamo naokrog, kako dobro vas kdo pozna. Saj veste, da je še tako veliko mesto lahko zelo majhna vas.

3.  Nenehno vas testiramo.

Opazujemo, analiziramo in presojamo vsako vaše dejanje, besedo, kretnjo, e-pošto in izraz na obrazu.

Test številka 1: pazite se zvitih vprašanj, na primer: ”Bi rad poskusil v troje?” Tega si namreč večina od nas nikoli in nikakor ne želi.

Če hočete, da vas sploh še kdaj pogledamo in morda celo skočimo z vami med rjuhe, mora biti odgovor jasen, glasen in izstreljen kot iz topa: ”Ljubica, zakaj bi si želel spati z drugo žensko, saj imam vendar tebe!

4. Všeč nam je, če ste malce ljubosumni.

Če boste naslednjič ujeli svojo najdražjo, da se spogleduje z natakarjem, šoferjem avtobusa in koketira z drugimi moškimi na zabavi, nikar ne podivjajte kot zverina. To je samo eden od načinov flirtanja z vami.

5. Nenehno moramo zaznavati impulze, da si nas želite v svoji bližini.

Zato je, na primer, veliko bolj modro reči: ”Ljubica, rad bi, da greva nekam za vikend. Kaj praviš na Benetke? Bi šla z mano?”, kot pa na primer zdolgočaseno vprašati: ”Kaj imaš v planu ta vikend?”

6. Če vas nameravamo pustiti, bodo to pred vami vedele vse naše prijateljice.

Da, žalostno, a resnično. Potrebujemo vsaj dva tedna verbalnih in psihičnih priprav, da odločitev tudi uresničimo.

7. Po koncu razmerja pospravimo vse fotografije in drug dokazni material o zvezi v škatlo z relikvijami in jo skrijemo na dno omare.

Za vsak primer, za melanholične dneve, ko nas zagrabi nostalgija. Sicer pa nikoli ne veš: morda bova kdaj spet skupaj.

8. Če rečemo, da smo pripravljene, potrebujemo vsaj še sedem minut, da bomo pripravljene tudi zares.

Nikar ne skušajte biti pametni in ne prihajajte sedem minut pozneje: še vedno boste morali čakati dodatnih sedem minut.

9. Z vami se prepiramo, kadar imamo občutek, da se ne zmenite za nas.

Iz vas hočemo enostavno izsiliti nekaj emocij, pa naj bodo takšne ali drugačne. Nikar se ne poskušajte zavleči v svojo lupino ali celo izreči kaj tako trapastega, kot je: ”Pomiri se!” Razen če si seveda ne želite ravno nasprotnega: da se nam še bolj utrga.

10. Spravite nas v jok večkrat, kot nas vidite jokati.

Tudi misliti si ne morete, kolikokrat.

11. Kaj pomeni, kadar nas povabite na večerjo in vam obljubimo, da se dobiva v restavraciji čez 15 minut?

To, da bomo čez 15 minut odšle od doma in da bomo na cilju šele čez pol ure, če ne celo pozneje.

12. Ko se zaljubimo, popolnoma izgubimo apetit.

Na žalost se ta navadno vrne po nekaj tednih srečne zaljubljenosti. Okrepljen.

13. Kadar nas vidite sredi popoldneva v debeli trenirki, zavaljene na kavč pred televizorjem in s čokolado v eni ter čipsom v drugi roki, vedite, da je nekaj hudo narobe.

V dveh od treh primerov obstaja velika možnost, da ste ga polomili vi. Morda že tako davno, da se tega niti ne spomnite, ali pa kaj tako otročje nepomembnega, da se tudi ne spomnite. Vsekakor je najboljša taktika ukvarjanje z nami.

14. Bistvo večerje ni, kaj bova jedla, ampak v katero restavracijo greva in kaj bomo oblekle.

Zato si nikar ne belite glave z odkrivanjem zakotnih restavracij z odlično hrano. Povabite nas raje v lokal, kjer obstaja velika verjetnost, da nas bo katera od naših sovražnic videla z vami in nam tako zavidala, da več dni ne bo prišla k sebi.

15. Test številka 2: nikoli se ne pustite speljati v skušnjavo, da na prvem zmenku plačava večerjo vsak zase.

Pa če bomo še tako silile in vas prepričevale, nikar ne popustite. V nasprotnem primeru si bomo o vas mislile, da ste skopuh ali pa da nismo dovolj vredne, da bi za nas na stežaj odprli svojo denarnico in izvlekli zlato kartico.

16. Nikoli ne bomo priznale, da smo lačne, pa čeprav se nam bo od izstradanosti kar meglilo pred očmi.

S tem želimo doseči to, da boste v nas videli žensko, ljubko kot miška, ki jé kot ptiček.

17. Nikoli nas ne boste zasačili, kako se bašemo s hamburgerjem.

To vendar ni hrana za ženske. Sploh ni zdrava, predvsem pa jo je nemogoče pojesti, ne da si popolnoma razmažemo šminko in umažemo prste. Kdo je še videl kaj takega: jesti brez pribora v 21. stoletju!

18. Naše telo vsekakor ni naravno tako gladko, porjavelo in napeto, kot se zdi na prvi pogled.

A s še tako natančno forenzično preiskavo kopalnice ne boste odkrili dokazov o kakršnemkoli britju, depiliranju, pilingu, da o tem, da za solarij sploh še nismo niti slišale, niti ne govorim.

19. Nikoli vam ne bo uspelo ugotoviti, ali smo naravne blondinke, rdečelaske ali črnolaske.

Razen seveda, če nas boste odpeljali na večmesečne počitnice na samotni otok.

20. Že samo gledanje vaših rok je včasih dovolj, da se vzburimo.

Brez komentarja.

21. Kadar odpotujete, pa čeprav le za en dan, bomo spale v vaši majici ali srajci.

Ker tako prijetno diši po vas.

22. Nikoli vam ne bomo povedale natančnega števila moških, s katerimi smo spale.

Ne glede na to, kako zelo odkrite in poštene smo se vam zdele, ko smo odgovorile na to (tako trapasto) vprašanje, vedite, da najverjetneje nismo bile ne prvo ne drugo. Če jih priznamo štiri, je realna številka najverjetneje nekje okrog sedem.

Na odgovor, da z nikomer, pa kar pozabite, razen če niste dobro pogledali in je izbranka ali (a) premlada, (b) pregrda, (c) izbira soigralke v istem moštvu kot vi.

Pazite pa, da številka, ki jo boste priznali vi, ne bo prenizka ali previsoka. Saj veste: skrivnost številka 2.

23. O seksu z vami fantaziramo vsaj desetkrat, preden z vami dejansko skočimo v posteljo.

Tako je pričakovanje večje in vzburjenje boljše.

24. Še vedno razmišljamo o svojih bivših.

Seveda primerjamo. Nikar ne recite, da vi ne! Sicer pa največkrat tako ali tako zmagate. No, občasno pa tudi ne.

25. Čeprav se nenehno pritožujemo, da sva premalo skupaj in da preveč delate, ni nič lepšega kot opazovati vas pri jutranjem oblačenju.

In prhanju in britju in ... Čeprav tudi večerno slačenje ni zanemarljivo!

26. Čeprav se nam zdi vaš najboljši prijatelj grozno odbijajoč, vseeno občasno sanjarimo o seksu z njim.

”Fuj!” boste rekli. A tega ne počnemo zato, ker si ga zares želimo, temveč zato, ker si želimo košček nečesa, kar vam je tako zelo blizu.

27. Včasih vas imamo tako zelo rade, da si več dni zapored ne brijemo nog in oblečemo najgrše spodnjice, kar jih premore naša garderobna omara.

Zveni precej noro, kajne?! Ker si ne želimo zapraviti možnosti za resno zvezo že s seksom na prvem ali tretjem zmenku, je to odlična (in večkrat preverjena) metoda abstinence.

28. V vašem računalniku smo odkrile pornostrani, ki jih pogosto gledate.

In kadar vas ni doma, gledamo pornokasete z dna vašega predala s perilom. Ne moremo verjeti, da se vam takšne banalne in smešne reči zdijo erotične. Naravnost komično, za crknit!

29. Vaša e-pošta je javno dobro.

Občasno preverjamo, kaj zanimivega se je nabralo med vašo nepočiščeno e-pošto. Predvsem preverimo, s čim vas zasipavajo vse ženske pošiljateljice, in seveda si prepišemo kakšen koristen e-naslov (seveda ženske osebe), ker bi nam lahko prišel kdaj v prihodnosti prav za kakšen verbalni obračun.

30. Naša najboljša prijateljica je tudi naša največja tekmica.

Zakaj pa mislite, da jo etiketiramo z nazivom ”najboljša prijateljica”? Tako jo imamo bolje pod nadzorom, navadno nam vse svoje dogodivščine sama pove (seveda jih jemljemo z rezervo in najzanimivejše dele preverimo pri drugih virih), same pa ji navadno zaupamo le prikrojeno resnico, kajti: nikoli ne veš, kdaj jo bodo zaskominali prstki po našem izbrancu.

31. Želimo si, da nas v postelji obvladate.

Da, čeprav smo uspešne karieristke, čeprav zaslužimo več kot vi, čeprav smo finančno neodvisne in čeprav vas teoretično sploh ne potrebujemo več, si še vedno neznansko želimo, da nas objamete, poljubite, dvignete v naročje, odnesete v posteljo in vzamete brez odvečnih besed in vprašanj!

Helena Železnik

Objavljeno v Odnosi

[ Na vrh ]

Medtem ko vas v trgovinah, kamorkoli se obrnete, spremljajo znaki >>Za zdravo srce<< in napisi >>Brez holesterola<<, države pa kar tekmujejo, katera bo večkrat priredila >>Teden boja proti holesterolu<<, prihaja na dan vse več in več študij, ki potrjujejo, kar tisti redki napredni in izobraženi zdravniki že dolgo vedo. Namreč, da trditvi:

a) Da holesterol v hrani (ali v krvi) povzroča srčna obolenja in
b) Da naj bi zniževanje ravni holesterola v krvi zmanjšalo tveganje za srce,
preprosto NE DRŽITA in tudi nikoli nista držali. Dodati je treba še tretjo trditev, ki tudi ne drži, in sicer da hrana, ki vsebuje holesterol, kakorkoli vpliva na vrednosti holesterola v krvi. Kajti to namreč ni res. Večino holesterola v telesu namreč izdelajo jetra in če ga pojeste manj, ga jetra pač izdelajo več.
Prav tako ne drži četrta trditev, namreč da naj bi bila rastlinska hrana, ker pač ne vsebuje holesterola, zaradi tega že sama po sebi bolj varna in zdrava. Veliko rastlinske hrane je zdrave in koristne, n. pr. Temnozelena listnata zelenjava, in vsi ljudje bi je morali uživati več, saj jo v povprečju pojemo občutno premalo. Vendar je zelenjava zdrava le, če ni procesirana in če je pretežno surova. (Žita, koruza, soja, krompir, stročnice in druga hrana, katere ne moremo uživati surove, pa ni posebno zdrava in se od naštetega stročnice priporočajo le poredko, vse ostalo pa sploh ne.) Bela, industrijsko narejena rastlinska olja, ki sicer ne vsebujejo prav nobenega holesterola, a so visoko procesirana, še kako dvigujejo holesterol v krvi, saj so proinflamatorna, oksidirana, polna kemije, povrhu pa tudi karcinogena in načenjajo zdravje, obenem pa tudi skrajšujejo življenje s takšno zanesljivostjo kot le malokaj. Treba je torej uporabiti zdravo logiko, ne pa slediti čredi. Prehranska industrija nas lahko skuša imeti za ovce, vi sami pa se lahko odločite, ali jim boste to dopustili ali ne.
Če se povrnem k holesterolu v hrani, zadnja leta študija za študijo podira desetletja >>veljavne<<, a nedokazane in nesmiselne trditve uradne medicine ter dokazuje, da zniževanje holesterola ne prinaša nobenih koristi za srce, še manj pa rešuje življenja. Tudi zdravila za zniževanje ravni holesterola nič ne izboljšajo zdravja (čeprav je res, da holesterol zelo učinkovito znižajo). Toda kaj to pomaga, če je edini rezultat zniževanja holesterola samo - znižan holesterol, na zdravju, kakovosti življenja in njegovi dolžini pa učinka ni? Znižan holesterol ni preprečil še nobenega srčnega napada, očitno pa zdravnikom tudi ni jasno, kaj pomeni dejstvo, da ima polovica ljudi, ki doživi srčni infarkt, normalne ravni holesterola.
No, to dejstvo pomeni, da je za srčni napad to, kakšen je tvoj holesterol, VSEENO.
Človek bi si mislil, da so na medicinski fakulteti vsaj slišali za statistiko ...  in da so bogovi v belem, ki pridigajo o prehrani, zmožni dojeti, kaj pomeni, če so možnosti 50 : 50.
A ker temu očitno ni tako, bi bilo res krasno, če bi zdravniki tu pa tam žrtvovali par minutk svojega časa in izjemoma vzeli v roke kakšno strokovno revijo (namesto da popoldne - potem ko so v uradnih zdravstvenih ustanovah oddelali tiste uboge 4 urice na dan - mastno služijo v privatnih praksah.).
N. pr. znanstveno revijo Atherosclerosis, ki je nedavno objavila rezultate angleške študije, v kateri je sodelovalo 82.000 ljudi. Ali pa preletela vsaj povzetke študij, če se jim že ne ljubi brati celih člankov. Kajti tam bi našli marsikaj zanimivega in se morda celo kaj naučili! V omenjeni študiji so preučevance spremljali 8 let in v tem obdobju ocenjevali vpliv življenjskega sloga in vrednosti določenih parametrov na njihovo tveganje za srčno in možgansko kap.
Pustimo tokrat ob strani druge dejavnike tveganja (kajenje, telesna neaktivnost, povišan krvni tlak itd.) in se osredotočimo na holesterol. Če je holesterol v resnici tako nevaren, kot ga skušajo za vsako ceno predstaviti, bi človek pričakoval, da bo tudi holesterol eden od dejavnikov tveganja za obe vrsti kapi. Vendar ni bilo tako! Kot je študija ugotovila, višje ravni holesterola niso bile niti malo povezane s pogostejšim pojavom srčnega infarkta, medtem ko se je pri možganski kapi celo izkazalo, da čim višji je bil holesterol, tem nižje je bilo tveganje za možgansko kap.

Tisto, kar bi vam moral vaš zdravnik torej priporočiti za zdravo srce, zdrave možgane, zdravo ožilje in dolgo življenje, je torej, da živite zdravo, zmanjšate dejavnike tveganja in se s svojim načinom življenja čimbolj povežete z Naravo.
 
Oziroma:

Povečajte delež naravne hrane in poskrbite, da bo tudi čimbolj surova, sveža in neoporečno pridelana Zmanjšajte delež hrane, katere ni mogoče zaužiti brez kuhanja, procesirano hrano pa povsem ukinite Uživajte veliko zdravih maščob (po možnosti bio), nezdravih oksidiranih maščob (kot so škodljiva procesirana rastlinska olja) pa se izogibajte Poskrbite da z uživanjem nasičenih maščob - živalskih in rastlinskih - preprečite oksidacijo zdravih nenasičenih maščob, kot so omega 3 in hladno stiskana rastlinska in semenska olja; dejstvo, da so hladno stiskana, vam pove vse: toplota jim preprosto
škodi! Zmanjšajte delež sadja in povečajte delež zelenjave - sadje ni tako zdravo,
kot vam skušajo prikazati. Gibljite se, po možnosti v Naravi in ne v zatohlih telovadnicah in fitnes klubih. Bodite aktivni na naraven način (18 ponovitev iste kretnje na fitnes napravi ni naravno, vadba z obremenitvijo teže lastnega telesa pa je ...) Bodite čimveč na soncu, v času, ko sonca ni (kar za nas ni niti dobro niti naravno) pa uživajte dodaten vitamin D3. Dobite ga v ribjem olju, v jetrih in drugi drobovini, jajčnem rumenjaku itd. Če hrane živalskega porekla ne uživate, je dopolnjevanje prehrane z vitaminom D nujno, saj D3 pozitivno vpliva na ekspresijo okoli 3.000 genov v našem telesu, med drugim skrbi za zmanjševanje vnetij in bolečin, za zdrav imunski sistem, krepko srce,
preprečevanje pojava raka in še marsikaj. Skrbite za redno sproščanje - pristopov je nešteto, nekateri so meditacija, ki je tudi sama po sebi zdravilna, joga, globoko dihanje, poslušanje sproščujoče glasbe, sprehod, pogovor, EFT (Emotional Freedom Technique ali tapkanje), molitev (če ste verni), smeh in smisel za humor, prepevanje, ples itd. ...
Igrajte se! Poleg divjih zveri je človek edina žival, ki tudi v odrasli dobi ohrani zmožnost igranja. Raziskave so pokazale, da ima igranje - recimo s psom, z otroki ali z vrstniki - ter ohranjanje zmožnosti za igrivost in občasno norčavost neverjetno pozitivne učinke ne le na naše razpoloženje, temveč tudi na naše zdravje.
S holesterolom se pa ne obremenjujte, saj imate v življenju gotovo za početi pametnejše stvari. Poleg tega pa tudi nenehna zaskrbljenost uničuje srce.
Ostanite zdravi in povejte naprej!   (c) Zdravje PovejNaprej

Referenca:  Hamer M, et al. Comparison of risk factors for fatal stroke and
ischemic heart disease: A prospective follow up of the health survey for
England. Atherosclerosis epub 22 August 2011.

[ Na vrh ]

Kako je nastal ta praznik moških in kaj moški tradicionalno prejmemo za darilo? Dan mučenikov ima korenine v krščanskem izročilu.

10. marec je dan, ki ga krščanska cerkev beleži kot dan mučenikov zaradi dogodka iz časa vladavine cesarja Licinija (308-324). Ta je po sporu s cesarjem Konstantinom I. Velikim v kristjanih videl sovražnike, ki jih je bilo potrebno spreobrniti ali pa odstraniti. Z odlokom je tudi cesarjevim vojakom na svojem območju ukazal, naj se krščanstvu nemudoma odrečejo, saj bodo v nasprotnem primeru kaznovani s smrtjo, pri čemer pa ga je presenetil upor štiridesetih vojakov elitne legije, ki so bili pripravljeni za svojo vero umreti. Ko so se nahajali v zaporu, so napisali še poslednje pismo, oporoko, v kateri so izrazili, da si želijo biti pokopani v vasi, ki jo danes poznamo pod imenom Kyrklar, leži pa v Mali Aziji. Na dnu oporoke se je vseh 40 vojščakov podpisalo, naslednji dan pa so se vdali usodi. Odvzeli so jim oblačila in jih 9. marca v najhujši zimi, ki jo je bilo takrat mogoče doživeti v Armeniji, odpeljali do bližnjega zmrznjenega ribnika ter jih vrgli vanj.

40 mučenikov umrlo, da smo tudi moški dobili svoj dan 

Kljub vsemu je Licinij mučenikom tik pred smrtjo ponudil še zadnjo priložnost in jim ob ribnik namestil toplo kopel, ki je bila namenjena spreobrnjencem. Premislil se je le eden od vojakov, ki je iz ledeno mrzlega ribnika v želji po življenju skočil v toplo kopel, vendar je zaradi nenadne spremembe temperature vseeno doživel kap in umrl. Stražar, ki je opazoval neznosno trpljenje, je odvrgel svoja oblačila in se pridružil pogumnim vojščakom v ribniku, zaradi česar je mučenikov vseeno ostalo 40. Naslednji dan so mrtve vojake zažgali na grmadi.

Čeprav se je mučenje dogajalo 9. marca, se dan mučenikov v zahodni Cerkvi beleži na današnji dan – 10. marca. 

Tradicionalno darilo za dan mučenikov

Tradicionalno moški na dan  mučenikov prejmejo za darilo suhe slive, trnje in klobaso, ki naj bi služili kot nek simboličen opomin, da se mučeništvo v njihovem življenju še vedno dogaja. Vsekakor pa si moški poleg takšnega nagajivega opomina zaslužijo tudi malce partneričine pozornosti, enako kot jo ženske prejmejo 8. marca na dan žena, zato brez dvoma pride v poštev tudi kako slastno kosilo ali posteljno razvajanje.

 Vir: Moški.si

[ Na vrh ]

Dan žena (originalno "Dan delovnih žena") je mednarodni praznik žensk, ki ga v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca. Je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, praznujejo pa ga predvsem v bivših komunističnih in socialističnih državah.

V začetku se je praznoval 19. marca na pobudo nemške feministke in socialistke Clara Zetkin, rojena Eissner (1857-1933). Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem, takrat še na 19. marec. Tudi v Sloveniji so ga praznovali v Trbovljah. V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena v komunizmu praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen. V zadnjih desetletjih ga tudi socialistke v drugih državah praznujejo 8. in ne več 19. marca.

Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917, saj so se na na ta dan začeli protesti v Petrogradu (danes St. Petersburg), iz katerih je nastala komunistična Oktobrska revolucija.

Dan žena v Sloveniji

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časopis Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala in sicer iz filozofije na graški univerzi. Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.

Pogovor: Dan žena

Včasih, ko še nismo imeli demokracije (in je bilo tudi vreme normalno) je bil 8. marec spodoben praznik. Zjutraj so mladinci (Zveza socialistične mladine Slovenije) poskrbeli da je vsako žensko na delovnem mestu pričakal nagelj. Približno ob 12:00 pa se je začela veselica. Vsak, ne glede na spol je dobil klobaso in pol litra (v bolje stoječih firmah liter) vina.

Potem pa je prišla demokracija in z njo uvoz raznih dnevov, Valentinovo, ... to se pravi praznikov, uvoženih iz ZDA in ki zahtevajo (pravila praznikov namreč), da zaslužijo cvetličarji, čokoladarji, ...

Pa nič ni več tako kot je bilo!

Janez Novak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

[ Na vrh ]

London - Britanski znanstveniki trdijo, da so naredili ogromen korak v smeri zdravljenja gluhosti. Z uporabo matičnih celic jim je prvič uspelo "popraviti" sluh pri skakačih (glodalci, nekoč znani kot puščavske podgane). Sluh se je živalicam po obnovitvi živcev, ki zvoke iz ušes popeljejo do možganov, delno popravil. Če želite poslušati radio ali pa pokramljati s prijateljem, mora vaše uho zvočne valove spremeniti v možganom razumljive električne signale, kar se dogaja v notranjem ušesu. Pri približno desetini ljudi so za veliko izgubo sluha krive poškodovane živčne celice oziroma nevroni. Britanski znanstveniki so si zamislili, da bi te poškodovane celice zamenjali z novimi, ki bi jih pridobili iz matičnih celic.

Pri skakačih so uporabili matične celice človeškega zarodka, ki se imajo možnost razviti v katerokoli vrsto celic v človeškem telesu. Uspelo jim jih je razviti v ustrezno vrsto živčnih celic oz. nevronov, nato pa so jih z injekcijo vstavili v notranja ušesa 18 gluhih skakačev. V desetih tednih se je njihov sluh popravil. Do konca raziskave so imeli skakači v povprečju za 45 odstotkov boljši sluh.

Kot je vodja raziskave Marcelo Rivolta povedal za znanstveno publikacijo Nature, bi enak napredek pri ljudeh pomenil, da bi tisti, ki prej niso mogli slišati prometa, zdaj lahko slišali običajne pogovore. Je pa treba poudariti, da bo minilo še veliko časa, preden bo na ta način mogoče zdraviti tudi ljudi. Kot je povedal Rivolta, to gluhosti ali naglušnosti ne bi popolnoma ozdravilo. "Šepeta denimo ne bi mogli slišati, vendar pa bi bili zagotovo sposobni sodelovati v pogovoru v zaprtem prostoru," je razložil.

Vir: Dnevnik/Zdravje 09/2012

[ Na vrh ]

Z oljno terapijo se dandanes zdravi že zelo veliko ljudi. Doslej nismo zasledili nobenega stranskega učinka in nobene kontraindikacije. Takšno zdravljenje priporočamo tudi tistim, ki so prepričani, da so popolnoma zdravi, ker sproti odpravlja strupe iz telesa. To je izredno pomembno, kajti dandanes uživamo industrijsko osiromašeno, manjvredno, ekološko onesnaženo hrano in v velikih mestih, a tudi industrijskih krajih, dihamo nezdrav zrak, poln strupenih snovi.

Kako poteka oljna terapija

Kakor pravi dr. Karach, je pri zdravljenju z oljno terapijo bistveno to, da je preprosto. Pred zajtrkom, na tešče damo eno jedilno žlico tega olja v usta , vendar ga ne pogoltnemo, temveč ga v zaprtih ustih skozi zobe obračamo in žvrkljamo. Čeljusti in brado tako razgibavamo 20 minut, da dobimo veliko sline, kajti to, kar počnemo, je pravzaprav ustna prebava. Olje v naših ustih postane židko, nato bolj tekoče in rumeno ali belo, obenem pa včasih tudi predivasto. Barva izpljunka je odvisna od načina predelave olja (domače, rafinirano). Po predlaganem času olje izpljunemo. Potem si ustno votlino večkrat izperemo z vodo, zobe pa očistimo z zobno krtačko in zobno kremo. Očistimo tudi umivalnik, kajti v izpljunjeni tekočini je veliko bakterij in drugih povzročiteljev bolezni ter škodljivih snovi. Po zjutraj opravljeni oljni terapiji je v ustih in v vsej ustni votlini občutek popolne higiene in slina, ki se nam nateka v ustno votlino, je kot bistra voda. Tako ugodno in prijetno začnemo dan, na delo ali kamorkoli že lahko odidemo brez kompleksov, ki nastanejo zaradi neprijetnega zadaha iz ust. Preden se po terapiji lotimo kave, predlagam, da najprej izpijemo še kozarec vode z žlico jabolčnega kisa, počasi, po požirkih.

Kako deluje oljna terapija in kaj vsebuje olje

Pri oljni terapiji gre za ustno prebavo. Ko v ustih obračamo olje, se nabere veliko sline, tako da se skozi ustno sluznico iz krvi izsesavajo strupi. Zato tega olja nikakor ne smemo pogoltniti, saj je postalo strupeno. Ko bi eno samo kapljico te tekočine pregledali skozi drobnogled, bi videli neznansko veliko mikroorganizmov. Nekateri so nepogrešljivi, ker sprožijo kemične spremembe za predelavo in prebavo hrane, drugi so patogeni in povzročajo bolezni.

Ko imamo med terapijo olje v ustih, se dogaja tole: ko smo lačni, se vse bakterije nabirajo v želodcu in čakajo na hrano, zoprn občutek v želodcu, kadar smo lačni, je zahteva bakterij po hrani. In ker jim hrane, namreč olja, ki ga ne pogoltnemo, ne spustimo v želodec, pridejo one v usta in tam sprožijo prebavo hrane - olja. Po dvajsetih minutah žvrkljanja olja v ustih, ko se nam je nabralo nič koliko kisline - bakterij - jih izpljunemo. Tako smo se jih znebili. Za nadaljnjo prebavo potrebne mikroorganizme pa naš osebni računalnik - možgani - takoj na novo programira (in telo proizvede), tako da obenem tudi osvežuje možgane.

Ta osvežitev se takoj pokaže: povrne se nam zdrav tek, spet dobro spimo in si lahko veliko zapomnimo. Naj še omenimo: zdrav tek pomeni, da bomo jedli toliko, kolikor zahteva naše telo, pa se bodo suhi zredili do optimalne teže in debeli počasi shujšali, dokler ne bodo dobili prave teže. Tistim, ki mislijo, da so predebeli, po vsakem obroku priporočamo kozarec vode z jabolčnim kisom.

Eden najvidnejših učinkov oljne terapije je utrditev majavih zob, vračati se jim začne belina, krvavenje se ustavi, olje pa obračamo dvajset minut v ustih zato,

ker se skozi ščitnico vsakih 17 minut pretoči vsa človeška kri. Ščitnica in druge žleze v našem telesu namreč delujejo kot filtri. Celice, iz katerih sestoji ščitnica, privlačijo jod: njen z jodom bogati izloček v teh sedemnajstih minutah uniči patogene mikrobe, ki so prišli v kri zaradi kakšne kožne poškodbe, ranice ali pa skozi sluznico nosa in grla, ali z absorbirano hrano iz prebavnih organov. Močne virulentne klice pešajo z vsakim prehodom skozi ščitnico. Po vsakih nadaljnjih sedemnajstih minutah so bakterije vedno bolj šibke, doklej nazadnje ne izginejo. Toda to se zgodi edino tedaj, če ima ščitnica dovolj joda. Če ga nima, škodljivih mikroorganizmov, ki krožijo s krvjo, ne more uničiti, kakor je namenila mati narava.

Vse to pove, kaj zmore oljna terapija, kako dobro se počuti ščitnica, ko ji ni treba delovati z vso močjo, ker te bakterije, ki jih mora ščitnica uničevati počasi, ko kri kroži skoznjo, kratkomalo v ustih poberemo in izpljunimo. S tem ščitnico razbremenimo, saj ima še druge naloge, najpomembnejša od teh pa je obnavljanje energije za naše vsakdanje delo. Ščitnica in naša količina energije sta tesno povezani - torej je naša energija odvisna od pravilnega delovanja ščitnice. Zato se nam z oljno terapijo naglo vrača psihofizična moč, ščitnica deluje neobremenjeno, možgani delujejo sveže.

Po drugi strani se z oljno terapijo sproščajo zdravilne oljne sestavine v slino, ki jo kri neposredno vsrkava skozi sluznico. Kaj torej naša kri vsrkava iz sončničnega olja? Sončnično olje je pravi zaklad vitaminov in mineralov, najpomembnejši so: vitamini B, B1, B2 in E, minerali fosfor, kalij, magnezij, veliko nenasičenih kislin, karotinoidi, lecitin. S to preprosto oljno terapijo telesu samo nekoliko pomagamo. Vse nadaljnje zdravljenje opravi človeški organizem sam. Zdravi celice, tkiva in notranje organe hkrati. Preprečuje uničenje zdrave mikroflore in s tem tudi svoj razkroj. Človekovo ravnotežje ni več ogroženo, razne bolezni ne morejo več nastajati, živimo bolje in dlje.

Kaj povsem odpravimo z oljno terapijo?

V organizmu se pospeši presnova in to je pogoj za zdravje. Odpravimo glavobol, bronhitis, zobobol, tromboze, kronična obolenja krvi, artrozo, ohromelost, ekceme, želodčne čire, črevesne bolezni, srčna in ledvična obolenja, enefalitis, ženske bolezni. Oljna terapija zdravi tudi vse kronične bolezni, obolenja živcev, težave z želodcem, bolečine pljuč in jeter, epidemično razširjeno spalno bolezen in tudi bolezni, ki jih je povzročilo jemanje strupenih kemičnih zdravil. Dr. Karachi pravi, da je njegova metoda zdravilna za ves organizem hkrati in učinkuje tudi preventivno: to je posebno pomembno pri življenjsko nevarnih tvorbah in infarktnih stanjih. Glede na stadij bolezni rakastih bolnikov in bolnikov z aidsom ne more biti odveč upanje, da bo tudi njim pomagala oljna terapija, dopolnjena z vsakdanjo medicino, postom, makrobiotično hrano, poseben poudarek pa je na uživanju jabolčnega kisa, medu, limon, kvasa, ribjega olja, kalčkov (sploh sojinih), magnezijevega klorida in pozitivni usmerjenosti . Naše zdajšnje misli so preobrazba energije naše prihodnosti.

Obudimo v spominu, kako vitamini v sončničnem olju delujejo proti raznim boleznim.

• vitamin E: jetra, koža, lasje, motnje v rasti, neplodnost, arteroskleroza, srčna obolenja, motnje v meni, revmatične bolezni, rakaste novotvorbe
• vitamini B, B1, B2: mišice, motnje v živčevju, pomanjkanje teka, motnje v presnovi, v krvnem obtoku in v nosečnosti, nemir, slaba koncentracija, utrujenost, vnetje sluznice, poškodbe kože, oči, motnje v vegetativnem živčevju
• vitamin D: rahitis, omehčanje kosti, krči mišičevja, zobje
• fosfor: telesu pomaga absorbirati vitamine, je prenosnik kalcija po telesu, pospešuje delovanje kostnega mozga pri obnavljanju rdečih krvnih zrnc, pri rahitisu in mehčanju kosti, pospešuje zaraščanje zlomov
• kalij: povečuje obrambno sposobnost organizma, sanira obolela mesta, utrjuje vezivna vlakna mišic in jih krepi
• lecitin: v vseh celicah telesa pomaga spodbujati metabolizem, pospešuje spomin in moč duha, ko hrani možgane in živčevje, odpornost glede na poškodbe. Ob živčni izčrpanosti in pomanjkanju energije lecitin obnavlja izgubljeno moč. Naši vzhodni pradedje so že pred sto in sto leti vedeli, da lecitin v določeni hrani veča moč in vzdržljivost, hitrost in gibčnost, mladostnost in vitalnost
• magnezij: njegovo pomanjkanje veča nevarnost za kardiovaskularne bolezni in neuravnoteženost želodčne kisline.

Na vprašanje, kako dolgo je potrebno izvajati oljno terapijo, naj si vsak sam odgovori. Tudi ko začutimo, da smo odpravili kako bolezen, ne odnehajmo. Neprecenljiva pomoč in prednost za nas je, če lahko telesu tako preprosto in nič kaj drago dajemo izredno pomembne vitamine in minerale, ki jih z vsakdanjo hrano ne dobimo, in po drugi strani odpravljamo strupe iz telesa

Oljno terapijo priporočamo tudi po napornem fizičnem delu, ko nas boli hrbtenica, ali nas bolijo roke ali noge. Po končanem delu, preden se lotimo hrane, v ustih žvrkljajmo sončnično olje. Čez uro bodo izginile vse akutne bolečine in počutili se bomo kot da nismo težko delali

Hladno stiskano sončnično olje lahko uporabljamo tudi v drugačni obliki. Po vsaki oljni terapiji, ko smo si očistili ustno votlino, pogoltnemo eno žlico tega olja in na ta način dovedemo svojemu telesu vitamine in minerale. Seveda se olje priporoča tudi za pripravo solat, marinad, in ostalih hladnih jedi. Pri postopkih temperaturne priprave hrane (dušenje, pečenje) pa se olje doda v zadnji fazi kot začimba oziroma kalorični dodatek

Prirejeno po članku Metoda zdravljenja limfnih obolenj, skupaj z aidsom in rakom, objavljenem v Žurnalu Ukrajinske onkološke zveze in različnih virih s svetovnega spleta.

Po raziskavah dr. Karacha so vidni rezultati opazni pri:

-   migreni,

-   bronhitisu,

-  zobnih obolenjih,

-  arteriotrombozi,

-   levkemiji,

-  artritisu,

-  evrofiziološki paralizi,

-  ekcemih,

-  črevesnem katarju,

-  vnetju potrebušnice,

-  srčnih boleznih,

-  boleznih ledvic,

-  meningitisu,

-  ženskih hormonskih težavah.

Vir: Dr. Karach

[ Na vrh ]

Izbira ni bila nikoli večja, kakovost pa nikoli bolj vprašljiva. Tako bi na kratko opisali ponudbo na policah s sokovi, nektarji, sadnimi in raznimi osvežilnimi pijačami.

V zavesti navadnega potrošnika je sok tekočina, stisnjena iz sadeža ali zelenjave. Ljudje si postopek predstavljajo tako, kot ga poznajo sami. Sadje operemo, stisnemo, pasteriziramo in dobili smo sok. Mogoče ta procedura velja za jabolčni in grozdni sok, ki ga marsikatera hiša še vedno izdeluje za svoje domače potrebe. Postopki, ki se jih poslužuje industrija, pa so precej drugačni.

Manekeni so le na embalaži!

Težave se začnejo že pri surovini. Da bi imel »biznis« smisel, si morajo proizvajalci zagotoviti čim cenejšo surovino. Sadje, ki ga uporabljajo, zagotovo ni »manekensko« in »retuširano« sadje, ki se vam »nasmiha« z embalaže.

Vendar njegove lepotne napake niso razlog za skrb. Tisto, kar naj bi nas veliko bolj skrbelo, je njegova kakovost in prepojenost s kemijo. Sadje, ki ga gojijo »na veliko« in za velike kupce, je le posel. Ekonomski izračun je stisnjen v kot z izsiljevanjem velikih podjetij, zato pridelovalci sadja enostavno ne morejo prenesti velike izgube zaradi bolezni, škodljivcev, ptičev... Z vsem »arzenalom« kemije poskrbijo, da pridelajo čim več ton in jih dostavijo svojim pogodbenim partnerjem. Ostalo, naj bi bilo skrb proizvajalcev.

In kaj počnejo proizvajalci s takšnim sadjem?

Tudi proizvajalci so del globalizacijske igre. »Če ne bomo konkurenčni, nas ne bo. Da bi bili konkurenčni, moramo imeti poceni izdelke«. Proizvajalci se zelo dobro zavedajo težav z ostanki kemije na sadju. Vendar potrebujejo poceni rešitev, ki ne bo podražila njihove proizvodnje. In spomnili so se, da takšno sadje operejo oz. olupijo v lugu, da bi tako odstranili vsaj del pesticidov in drugih kemičnih snovi na sadju.

Redno spremljanje prisotnosti pesticidov v živilih, ki ga izvajajo v Angliji, kaže da so pesticidi prisotni v tretjini vzorcev, ki so jih testirali. Razen kruha in pekovski izdelkov, sodijo prav sokovi med živila, v katerih so ostanki pesticidov pogostejši od povprečja.

Čisti in prazni!

Z lupljenjem in luženjem sadje »osvobodijo« največjega dela kemije, vendar ga tako »osvobodijo« tudi skoraj vsega, kar je v njem koristno. Največji del vitaminov, mineralov in sekundarnih metabolitov (antioksidantov in drugih snovi zelo pomembnih za naše zdravje) je prav v lupini sadja.

Drugi postopek, ki ga narekuje »ekonomija« je zgoščevanje soka pred transportom. Ker sadje praviloma ne prenese dolgega transporta, se večina proizvajalcev odloča, da stiskanje soka opravi na lokacijah v bližini vira surovin. Zaradi nižjih stroškov shranjevanja in transporta sok takoj tudi zgostijo in pasterizirajo. Nekateri sploh nimajo svojih pogonov in se njihov proizvodni proces začne šele z nakupom cistern z zgoščenim sokom. Nabavni referenti iščejo po principu »kdor proda ceneje«.

Potem cisterne z zgoščenim sokom romajo po vseh celinah, do tovarn in polnilnic kjer iz njih nastajajo sokovi in najrazličnejše pijače.

Po navadi je edina razlika med ponudniki recept (koliko odstotkov česa bodo zmešali) in kako sodobno tehnologijo imajo. Pod kakovostno tehnologijo sodi takšna, ki zagotavlja čistost procesa. Če tega ni, potem morajo sokovom dodajati več konzervansov. Druga lastnost dobre tehnologije je preprečevanje oksidacije. Najboljši proizvajalci pridelujejo sokove brez prisotnosti zraka in v posodah, ki niso kovinske (oziroma, jih emajlirajo s steklom, da preprečijo kontakt s kovino). Vendar je takšen postopek smotrn le, če proizvajalec nadzira celoten proces. Če je izdelek že oksidiral na poti od stiskalnice in zgoščevanja do proizvodnje, je nesmisel zagotavljati tako drago obdelavo že osiromašene surovine. Na takšen način danes delajo le visoko kakovostne sokove, ki jih pridelujejo brez zgoščevanja. Dobesedno iz sadja v steklenico. Takšnih pa ni veliko: med njimi so blagovne znamke Eden, Dr. Steinberger, Biotta, Natudis... Brez zgoščevanja so proizvedeni tudi sokovi malih eko proizvajalcev ( na našem trgu imamo precej dobro ponudbo jabolčnih sokov iz ekološke in biodinamične pridelave).

Česa etiketa ne pove?

Verjetno vas zelo zanima, v katero kategorijo sodijo sokovi, ki jih pijete. Žal, teh podatkov, ki so za vas dejansko najpomembnejši, na embalaži ne boste našli. Lahko pa berete med vrsticami.

Če piše, da je sok narejen iz zgoščenega sadnega soka ali sadne baze, že veste, da je bil proces od sadja do vaše mize precej dolg.

Mogoče se sprašujete kako je možno, da na soku piše 100% sadni sok, zadaj pa z drobnimi črkami: narejeno iz sadne baze, ali koncentriranega sadnega soka.

Pravilnik to dovoljuje. Če so mu dodali toliko vode, koliko so jo pri zgoščevanju odvzeli, potem je to po pravilih 100% sadni sok. To, da si vi predstavljate kako je sok pricurljal iz sadja direktno v tetrapak je le vaša domišljija, ki jo oglaševalska industrija na vse načine podpira.

Ne verjemite okusu

Drugi vir goljufije je recept. Jagode, borovnice, maline, brusnice in podobni sadeži so predragi, da bi si proizvajalci privoščili recept, v katerem bo le takšen sadež. Ponavadi je takšnih dragih sadežev v sokovih, ki po njih nosijo imena, le za vzorec, ostalo je polnilo iz cenejše surovine (aronija, slive, hruške, buče...). Nekaj dodatnih arom in barvil bo mogoče prelisičilo vaša čutila, vendar preberite deklaracije, preden se odločite kaj boste kupili.

Poglejmo nekaj primerov. Na trgu najdete ne-gazirano sadno pijačo, v kateri je 6% brusnic iz masovne pridelave, po ceni 0,6 EUR za liter ali sok iz brusnic (iz zgoščenega soka konvencionalno gojenih brusnic v količini »celih« 15%) za 2 EUR za liter ali 100% sveže stisnjeni sok iz samih divje raslih brusnic, ki jih niso niti redčili niti zgoščevali po ceni 7,5 EUR za liter. Kljub temu, da vas pri zadnji ceni stisne pri srbu, boste lahko izračunali, da je zadnji dejansko najcenejši, če preračunate, kaj dobite za svoj denar. Vodo vedno lahko dodate sami.

Načeloma velja pravilo, da je najboljša vrednost za denar nakup 100% sokov.

Če preračunate cene nektarjev in raznih sadnih pijač, da pobarvane vodice niti ne omenjam, ste pri nakupu pravega soka vedno na boljšem. Vse, kar ne vsebuje 100% deleža sadja, se po pravilniku niti ne sme imenovati sok, temveč nektar ali osvežilna brezalkoholna pijača.

Če se spustimo na prehrambne vrednosti, potem je pravilo potrebno nadgraditi s še enim nasvetom. Ekološko proizvedeni sokovi nam ponujajo neprimerno več hranilnih vrednosti, kot katerikoli sok iz konvencionalne pridelave.

Temu lahko rečemo sok.

Proizvodnja ekoloških izdelkov poteka bistveno drugače, kot v konvencionalni pridelavi. Uporabljeno sadje in zelenjava, že v izhodišču vsebuje približno tretjino več mineralov in vitaminov, za tretjino manj nitritov in celo do 50% več antioksidantov. Sadje ni obremenjeno s pesticidi in drugimi strupenimi snovmi, zato ga ni potrebno posiljevati z »kopanjem« v lugu. Ker imajo eko-surovine celo do tretjine več suhih snovi, so manj podvržene gnitju in proizvajalci lahko uporabljajo postopek hitre pasterizacije, ki je veliko blažja od konvencionalnih postopkov. Tako celo del vitamina C »preživi« predelavo.

Kakovostni proizvajalci (sem prištevamo Eden, Dr. Steinberger, Biotto...) ne uporabljajo faze zgoščevanja sokov. Sokovi se direktno stisnejo in ustekleničijo, praviloma v kakovostno stekleno embalažo, ki dodatno varuje izdelke pred oksidacijo.

Na nekaterih izdelkih zasledimo podatek, da so sokovi mlečno fermetirani. Gre za pomembno izboljševanje prehranske vrednosti izdelka, s postopkom cepljenja pasteriziranih sokov z mlečnim fermentom. Ko izdelke pasterizirajo jih cepijo in pustijo, da se v njih razvijejo L+ mlečne kisline, enake z našo lastno mlečno kislino, ki jo najdemo v zdravem prebavnem traktu.

Žive mlečno kislinske bakterije imajo antimikrobno delovanje, aktivirajo imunski sitem v obrambi pred tumorji, zavirajo fekalne encime, ki sodelujejo pri aktiviranju prokancerogenov in s tem pomagajo ustaviti razvoj mutagenih organizmov v črevesju. Ob tem mlečna kislina uspešno zavira nastajanje nitrosamina iz nitritov, ki so prisotni v umetno gnojeni zelenjavi in vse večjem številu živil.

Takšni sokovi so zelo dragoceni za ljudi, ki jih napenja ali imajo druge težave v prebavi, kar kaže na to, da v njihovem prebavnem sistemu prevladujejo kvasovke in da primanjkuje mlečno kislinskih bakterij. Posebej za osebe, občutljive na mlečne izdelke ali za vegane, predstavljajo sokovi obogateni z mlečno kislino pomemben vir snovi za urejanje prebave. Za tiste, ki okusa soka rdeče pese ne marajo, je skoraj neverjetno, kako jim ugaja okus sokov fermetniranih z mlečno kislino. Tak postopek uporabljajo pri sokovih rdeče pese in soku iz zelja blagovne znamke Eden, soku iz zelja blagovne znamke Dr. Stenberger, ter soku rdeče pese blagovne znamke Biotta.

Na policah zdrave prehrane je število sokov iz dneva v dan večje. Vendar ni vse, kar zaide tja, enake kakovosti. Zato pazljivo berite in izbirajte. Včasih se za enako ceno in količino skriva občutno različna kakovost.

Dobri sokovi niso poceni. Uživanje prehransko praznih konvencionalnih sokov, pa je klub vsemu dražje!

Ni zdravo vse kar je brez sladkorja

Pod takšnimi slogani se ponavadi skrivajo dodana sladila v t.i. lahkih pijačah.

Sladila kot so aspartam, saharin, sorbitol in podobna sicer ne vsebujejo kalorij, vendar je vse več dokazov, da na sekundarni način škodujejo metabolizmu. Namesto umetno slajenih pijač, raje izberite 100% sokove brez dodanega sladkorja. Tako boste zaužili sadni sladkor, ki je že bil v sadju.

Pri nektarjih in raznih brezalkoholnih pijačah dejansko ne veste, koliko sladkorja je v pijači. Proizvajalci povprečno dodajajo 4-5g sladkorja na 1dcl soka. To pomeni, da s 3 dcl. kozarcem zaužijemo 3 žličke sladkorja.

Vir: Sanja Lončar

[ Na vrh ]

Izvleček iz študije o bolezni srca in ožilja ter drugih bolezni zaradi pomanjkanja vitaminov

Dr. Matthias Rath, doktor medicine

Obolenja srca in ožilja je moč preprečiti. So čisto preprosto samo posledica kroničnega pomanjkanja vitaminov. To velja večinoma tudi za diabetes. Kaže pa, da skuša farmacevtska industrija storiti vse, da bi prikrila to revolucionarno spoznanje.

Srčni infarkt, kap in obolenja obtočil so vzroki smrti številka ena. Danes v Evropi zaradi tega umre vsak drugi človek. Že v zgodnji starosti tridesetih let vsak drugi človek boleha za začetno arterosklerozo koronarnih arterij, ne da bi se tega zavedal. Če ničesar ne ukrene, to prej ali slej privede do srčnega infarkta. Tako so bile pri mladih vojakih, ki so padli v Vietnamu, pri dveh do treh primerov ugotovljene arterosklerotične obloge v ožilju. V zadnjih tridesetih let je za posledicami oslabelosti srca umrlo prek sto milijonov ljudi, v zadnjih sto letih pa prek pol milijarde ljudi.

Srčni infarkt in možganska kap namreč nista pravi bolezni, ampak le posledici kroničnega pomanjkanja vitaminov. To trditev je postavil pomembni zdravnik, ki si je zadal življenjsko nalogo rešiti človeštvo 21. stoletja pred to nadlogo.

Doktor medicine Matthias Rath nam vsem zastavlja vprašanja, zakaj živali ne poznajo srčnega infarkta.

Odgovor se glasi: zato, ker živali v svojih jetrih proizvajajo velike količine lastnega C- vitamina in tako stabilizirajo stene žil.

Poznamo samo dve bitji, ki umirata zaradi srčnega infarkta: to sta človek in morski prašiček. Skupno obema je to, da njuni telesi ne proizvajata lastnega C-vitamina. Zagotoviti si ga morata s prehrano. Če pa jima to ne uspe, umreta. Tako kot so v prejšnjih stoletjih pomorščaki notranje izkrvaveli , ker jim je pokalo ožilje in želodčne stene. Ta nekoč strah zbujajoča bolezen se imenuje skorbut. Vzrok te bolezni je bilo skrajno pomanjkanje vitaminov in to C-vitamina- do katerega je prišlo med dolgimi ladijskimi potovanji, ko mornarji po cele tedne ali mesece niso zaužili nobene sveže zelenjave ali sadja.

Bolezni srca in ožilja niso nič drugega kot zgodnji stadij skorbuta, nastalega zaradi kroničnega pomanjkanja vitaminov. Danes večina ljudi ravno tako jemlje vitamina C, da prepreči odkrito obliko skorbuta, vendar pa je to mnogo premalo, da bi z njim ohranili zdravje obtočil- krvnega ožilja.

Po zaslugi celične medicine danes vemo, da vsaka telesna celica potrebuje iste biokatalizatorje, isto biološko gorivo za vzdrževanje svojih biokemičnih življenjskih funkcij. Pri tem ne igra nobene vloge, kakšno nalogo ima celica v telesu. Najvažnejši biokatalizatorji so vitamini, minerali, čiste prvine in določene aminokisline. Večji del teh ne moremo proizvesti sami, ampak jih moramo zaužiti s prehrano. Tako je pomanjkanje vitaminov v stenah najpogostejši vzrok srčnega infarkta, kapi in visokega krvnega pritiska. Celice srčne mišice, ki trpijo pomanjkanje vitaminov, pa so najpomembnejši vzrok srčne oslabelosti in motenj v ritmu bitja srca.

Ateroskleroza - zasilno popravilo ob pomanjkanju vitaminov

Vitamin C je cement telesa in krvnih žil, saj pospešuje nastajanje kolagenov, elastinov in drugih stabilizacijskih molekul v telesu. Kolagen je po videzu in po funkciji podoben železnim palicam, ki služijo za stabilnost in trdnost betona. Milijoni teh bioloških stabilizacijskih molekul tvorijo vezivno tkivo telesa, kosti, kože in žilnih sten. Kolikor več je vitamina C na voljo, toliko več kolagena ustvarjajo celice žilnih sten in toliko bolj stabilne so stene arterij, ven in kapilar. To je zelo pomembno, kajti zaradi stalnega mehaničnega pritiska med krvnim obtokom so močno obremenjene. Zadostna količina vitamina C tako ohranja žile prožne.

Če pa ima telo na voljo premalo vitamina C, se žile ne morejo dovolj ojačati, zato se na notranjih stenah arterij pojavijo milijoni majhnih razpok in poškodb - začetek arteroskleroze. Ko je porabljen ves C- vitamin, začno vezivna tkiva in žilne stene razpadati in človek umre zaradi notranjih krvavitev (skorbut).

Ker danes vsi trpimo zaradi kroničnega pomanjkanja vitaminov, so naše žilne stene prepredene z razpokami. Zaradi tega skuša telo na drugačen način utrditi žile, tako da zamaši razpoke z maščobami in beljakovinami. To zasilno popravilo pa vodi zvišani proizvodnji holesterola v jetrih. Holesterol je torej telesna nadomestna malta, ker se zaradi pomanjkanja vitamina ne morejo tvoriti normalne utrjevalne stabilizacijske molekule.

Zaradi pomanjkanja C- vitamina tvori telo preveč holesterola in drugih krvnih maščob, ki se plast za plastjo odlagajo v žilah. Ta prekomerna popravila tvorijo zdaj zloglasne aterosklerotične obloge, ki zožujejo žile in končno privedejo do infarkta. Ker so koronarne arterije izpostavljene največjim obremenitvam, nastane v njih tudi največ razpok, ki znova terjajo arterosklerotične obloge. Zaradi tega so srčni infarkti - ne pa infarkti drugih organov- daleč najpogostejši. Podobno vodi zoženje možganskih arterij do možganske kapi.

Manj vitaminov v prehrani

V prejšnjih rodovih so ljudje uživali dovolj bioloških sadežev, zelenjavo in žit, tako je bila kolikor toliko zagotovljena preskrba z vitamini. Danes je z industrijskim predelovanjem kakovost večine živil močno znižala. Razen tega se še preostale vitalne snovi pri industrijski predelavi dokončno uničijo. Prav tako se prehranjevalne navade v zadnjih desetih letih poslabšale. Koza na primer predela dnevno 15.000 mg lastnega vitamina C. Ljudje bi morali v ta namen popiti dnevno približno 300 kozarcev pomarančnega soka.

Čeprav s prehrano prejemamo premalo vitaminov, pa bi morali prav danes pojesti posebno veliko vitaminov. Dokazano je,da onesnaženje okolja kot so plini, strupi itd in radioaktivnost vodijo k zvišanim zahtevam po vitaminih, ki skuša na ta način zmanjšati nastalo škodo. Tako prosti radikali iz okolja, zlasti cigaretni dim zmanjšujejo, oksidacijo žilnih sten ( biološko rjavenje in kadilska noga) in tako pospešuje arterosklerotične obloge. Vitamin C, Vitamin E, beta karoten in drugi vitamini spadajo med najučinkovitejše antioksidante, ki lahko škodo odpravijo. Vitamin D pa pomaga pri odstranjevanju apnenčastih oblog na stenah arterij. Iz teh razlogov bi morali jemati dodatne vitaminske preparate, ker po naravni poti komajda še zadostimo potrebi po vitaminih, četudi se zdravo hranimo. V tem pogledu Amerika lahko služi nam Evropejcem za vzgled: od kar se je uporaba C - Vitamina pomnožila, sta srčni infarkt in možganska kap kot vzroka smrti padla na polovico. Vsak drugi Američan redno jemlje vitaminske preparate. V Evropi je takih le pet odstotkov. Temu primerna je tudi smrtnost zaradi srca in ožilja. V vzhodni Evropi se smrtnost še povišuje.

Arterosklerozo je moč odpraviti

Angina pectoris, visok krvni tlak, oslabelost srca in motnje v bitju so prav tako direktno posledice dolgoletne pomanjkljive posledice oskrbe z vitamini in drugimi življenjsko pomembnimi snovmi.

Ob tem se žile zaradi arteroskleroze vedno bolj ožijo, dokler nekoč nek krvni strdek žile popolnoma ne zapre in nastopi srčni infarkt ali možganska kap.

Takšne obloge se nabirajo leta. Če ničesar ne ukrenemo proti temu ( človek opazi težave šele, ko je že skoraj prepozno), narastejo naslage v srčnih arterijah za 44 odstotkov vsako leto, kakor je Dr. Matthias Rath uspel dokazati z Ultra Fast Computertomographom. To kaže, kako agresivna je koronarna skleroza. Vitaminski preparati, ki jih razvil in registriral. Dr. Rath, vsebujejo vse življenjsko pomembne snovi v pravilnih razmerjih, ki zagotavljajo zdravo delovanje celic. Z omenjenim Ultra fast CD je v okviru kliničnega preizkusa dokazal tudi, da je mogoče v zgodnjem stadiju oblaganje v koronarnih arterijah ne le zaustaviti, ampak lahko z jemanjem vitaminskih preparatov obloge sčasoma celo izginejo. Tako je koronarna skleroza pri nekaterih pacientov v enem letu popolnoma izginila. Dr. Rath lahko pokaže številna pisma hvaležnih bolnikov, ki so z njegovimi preparati uspešno odpravili angino pectoris, visok krvni tlak in težave z očmi, se izognili napovedanim by-pass operacijam in podobno. Prav tako je mogoče koronarno sklerozo z vitamini in vitalnimi dodatki zazdraviti in pozdraviti, še preden težave sploh nastanejo. S tem odkritjem bi bila lahko smrt zaradi odpovedi srca dokončno premagana.

Razgrajevanje maščobnih plasti na stenah je mogoče pospešiti tudi z aminokislinama lysin in prolin, ki napravita varovalni film okoli krvnih maščob ( ki se potem ne morejo odlagati) in sproščajo že naložene krvne maščobe z žilnih sten. Sicer pa ni odločilna množina krvne maščobe (raven LDL), ampak samo tiste LDL molekule, ki so obdane z izredno oprijemljivim biološkim »lepilnim trakom«, z loproteinom (a). Samo ta vrednost nam pove, kolikšna je v določenem primeru nevarnost arterioskleroze. Lipoprotein (a) je tako lepljiv, da predstavlja desetkrat večji rizični faktor od holesterola (Framinghova raziskava srca). Ta krvna maščoba pa je nevarna samo, če so stene arterij poškodovane zaradi pomanjkanja vitaminov. Pri zdravem ožilju je lipoprotein (a) zelo koristna molekula, kajti zaradi svoje lepljivosti je najboljša telesna snov za popravilo pri celjenju ran.

Večina živali nima lipoproteina (a), ker proizvedejo dovolj vitamina C in imajo tako dovolj tkiva za utrjevanje in popravila. Ker ljudje tega ne zmoremo, imamo lipoproteinom (a) molekulo za popravilo škode, ki je prav tako učinkovita pri celjenju ran. Ob pomanjkanju vitaminov pa bo za milijone ljudi tudi vzrok smrti. Vitamin B3 in mogoče vitamin C znižujeta raven lipoproteina (a) v krvi.

Uspešen vitaminske raziskave

Več kot deset let trajajoča raziskava losangeleške univerze, v katero je bilo vključeno 11.000 Američanov, je pokazala, da dnevno zaužitje 300 mg vitamina C - v primerjavi s povprečjem 50 mg zniža število infarktov pri moških za 50 odstotkov, pri ženskah za 40 odstotkov. Razen tega se zviša povprečna življenjska doba za šest let. Že pred 40 leti je nek kanadski zdravnik vedel, da arterioskleroza nožnih arterij (krčne žile) upade v 30 odstotkov primerov, če pacient jemlje po 1,5 g vitamina C dnevno- Pa tudi profesor Gey z bazelske univerze je dokazala, da imajo prebivalci severne Evrope, pri katerih je tveganje za obolenje srca in ožilja največje, najnižjo raven vitaminov v krvi. Po drugi strani pa ima prebivalstvo južne Evrope, pri katerem je tveganje za bolezni srca in ožilja najmanjše, najvišjo raven vitaminov v krvi.

Iz tega izhaja zaključek, da je optimalno jemanje vitaminov za zniževanje tveganja za obolenja srca in ožilja mnogo pomembnejše kot pri znižanju ravni holesterola. Prvo vmesno poročilo raziskave »Nurses Health Stady« ( zajetih je 87.000 ameriških medicinskih sester) je leta 2003 pokazalo, da dodajanje vitamina E zmanjša tveganje za srčni infarkt za tretjino. Raziskava »Health professional Stady ( vključeno 39.000 moških) je prišla do enega izida in razen tega pokazala, da jemanje beta karotina zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja za 30%. Harvardska raziskava Physicians Health Stady (vključenih 22.000 zdravnikov) je prišla leta 1992 do zaključka, da dnevna doza 50 mg beta-karotina zmanjša tveganje za infarkt ali možgansko kap pri obolelih moških kar z polovico.

Vsi ti rezultati so mnogo boljši, kot jih izkazuje katerokoli farmacevtsko zdravilo. Znova se je izkazalo, da klasična medicina zamenjuje vzrok in posledico: vsesplošno razširjena doktrina, da visoka raven holesterola v krvi in drugi fizični faktorji okvarijo stene arterij in vodijo k arteriosklerozi, ne vzdrži več. Kot je bilo že opisano je visok nivo holesterola v krvi posledica kroničnega pomanjkanje vitaminov in poskus telesa zakitati stene žil z nadomestno snovjo. Če se vzpostavi vitaminsko ravnovesje, jetra samodejno zmanjšajo proizvodnjo holesterola. Najboljši dokaz zato je zimsko spanje v živalskem svetu. Med zimskim spanjem, ko proizvajajo komaj vitamina C, medved izkazuje raven holesterola 400 mg/l. Ta izjemno visoka koncentracija bi morala voditi k izumrtju medvedov zaradi srčnega infarkta. Toda te živali sploh ne poznajo te bolezni , ker med hranjenjem spomladi zoper proizvedejo toliko vitamin C, da se žilne stene dovolj utrdijo.

O tej medsebojni odvisnosti farmacevtski koncerni nočejo nič slišati. Saj vendar potrošijo milijarde za zdravila, ki znižujejo raven holesterola. V sedemdesetih letih je morala Svetovna zdravstvena organizacija opustiti raziskave o delovanju zdravil iz skupine fibratov, ker so povzročala množico stranskih učinkov. Neka raziskava iz osemdesetih let je pokazala, da je imelo jemanje »cholestyromin/quantalana za znižanje ravni holesterola komaj kakšen učinek in da so poskusne osebe opazno pogosteje umirale v nesrečah in samomorih.

Zadnjih deset let so na tržišču tako imenovani statini ( kovastin/mevacenor/mevacor, pravastin/pravasin/ pravastatin natrium, simvastatin/zokor/zocord/, ki ne le da znižuje telesno proizvodnjo holesterola ( kar pomeni neustrezno zdravljenje simptomov), ampak znižuje tudi proizvodnjo drugih življenjsko pomembnih snovi. To lahko privede do življenjsko nevarne insuficience, kakor piše profesor Karl Folkers v reviji ameriške akademije znanosti. Razen oslabelosti srčne mišice lahko ta farmacevtska zdravila povzročijo tudi motnje v delovanju jeter in celo rak. Tako je v ameriškem zdravstvenem časopisu »Journal of the American Medical Association 3, januarja 1996 izšel članek z naslovom: »Povzročanje raka z zdravili za zmanjševanje krvnih maščob.« Pri tem gre predvsem za omenjene fibrate in statine. V tem članku piše, da so farmacevtska podjetja tako omalovaževala to znano dejstvo, da je ameriški zavod za zdravstveno varstvo ta zdravila naposled dovolil. Takšna naivnost postane razumljiva, če vemo, da se skoraj vsi neodvisni nadzorniki urada za odobritev zdravil na plačnem seznamu farmacevtskih koncernov ( primerjaj knjigo Thomasa Moourea: Deadly Medicine.

Več sto milijonov ljudi po celem svetu trpi zaradi visokega krvnega tlaka, to najbolj razširjeno človeško boleznijo. Šolska medicina priznava, da v 90 odstotkih nima pojma, kakšni so njeni vzroki. To nevednost prekriva s pojmom esencialna hipertonija. Beta zaviralci in diuretiki naj bi potem znižali pritisk.

Glavni vzrok tiči zopet v kroničnem pomanjkanju vitaminov, kar vodi do napetosti in odebelitve žilnih sten, ter posledično do zvišanega krvnega pritiska. Različne klinične raziskave kažejo, da naravna aminokislina arginin, kakor tudi magnezij, koencin Q-10 in vitamin C vnašajo ravnovesje v celice in omogočajo znižanje krvnega tlaka. Vitamin C potem vzdržuje optimalno viskoznost krvi. Petnajst milijonov ljudi trpi po svetu zaradi oslabele srčne mišice, kar privede do sopenja, edemov in izčrpanosti. V zadnjih desetih letih se je število bolnikov potrojilo. Ker se zaradi zmanjšanje dejavnosti srca v telesu nabira voda, ledvica niso dovolj prekrvavljena, se običajno zdravljenje reducira na zdravila za odvajanje vode. Takšna pomoč je več kot nezadovoljiva, zato je pet let po oslabelosti srca polovica bolnikov mrtvih. Diuretiki ne izločajo samo vodo iz telesa, temveč tudi mineralne snovi vitamina C in B. Tako se bolezen z diuretiki samo še poslabša.

Z vitaminskim programom doktora Ratha se lahko celična presnova v srcu in v srčni učinek v dveh mesecih izboljšata za 20 odstotkov ( klinični testi). Mathiasu Rathu so znani primeri, ko je bilo po zaslugi vitaminske terapije moč odpovedati presaditev srca. Če pomislimo, da je samo v Nemčiji prek 500 presaditev srca- prav zaradi oslabelosti srca, so ti uspehi vredni pozornosti.

Isto na splošno velja za moteno utripanje ( aritmija) prehitro utripanje srca. Samo v Evropi boleha za to motnjo deset milijonov ljudi.

Vzroki so večinoma neznani. Beta zaviralci, sredstva proti kalciju ali celo srčni spodbujevalci bi bili odvečni, če bi ljudje srčno mišico oskrbeli z več pomembnimi življenjskimi snovmi.

Podobno velja za diabetes, ki lahko povzroči slepoto, odpoved ledvic, srčni infarkt ali možgansko kap.

Znižanje krvnega sladkorja je pomemben vendar ne popoln ukrep. Celična medicina bi lahko dokazala, da kronično pomanjkanje vitaminov in drugih vitalnih snovi v trebušni slinavki privede do zmanjšanega izločanja insulina. Treba je tudi razlikovati med diabetesom, ki je prirojen in pridobljen. Kemična sestavina vitamin C in klukoze je skoraj identična. Telo za diabetesom obolelega človeka zamenjuje te dve molekuli, kar je vzrok te bolezni. Pri zdravi izmenjavi snovi prenašajo male biološke črpalke ( celice endotela) optimalno količino sladkorja in vitamina C iz žil v žilne stene. Pri diabetikih pa visoka raven krvnega sladkorja privede do prenasičenja celičnih črpalk s sladkornimi molekulami, istočasno pa so izpodrinjene molekule vitamina C. Zaradi tega se nalaga preveč sladkorja in premalo vitamina C v žilnih stenah. To odlaganje pri sladkorni bolezni ne nastopi samo v srčni mišici, ampak na vsem področju krvnega obtoka. Zato pri diabetikih vsepovsod nastopijo motnje prekrvavitve.

Če sladkorni bolniki dodatno jemljejo vitamin C, se tako lahko umetno vzpostavi ravnovesje med sladkorjem in vitaminom C. Znanstvene raziskave in klinične študije so dokazale tudi pozitivno delovanje vitamina C in E, kroma in drugih vitalnih snovi pri diabetikih. Že leta 1937 je klinična študija dunajske univerze pokazala, da dnevni odmerek 300 do 500 mg vitamina C lahko zniža raven sladkorja pri diabetikih v povprečju za 30 odstotkov, medtem, ko po potreba po insulinu upada za 27 odstotkov. V neki standfordski raziskavi iz leta 1973 je bilo dokazano, da je moč enega grama vitamina C prihraniti 2,5 enote insulina.

Čeprav poznamo to medsebojno odvisnost že 50 let, je farmacevtska industrija namenoma prezrla te ugotovitve in preprečila nadaljnje raziskave, ki naj bi sledile iz njih. Dr. Matthias Rath pravi: »Iz tega razloga je umrlo na milijone diabetikov zaradi

srčnega infarkta in možganske kapi, ki bi se jima bilo moč izogniti.

Več milijonov diabetikov je po nepotrebnem oslepelo ali pa so postali zaradi nepotrebnih amputacij, ali dializni pacienti zaradi odpovedi ledvic.

Rathovi specialni preparati pomagajo tudi po srčnem infarktu ali po by-pass operaciji.

Tudi aorta ustavljena nožna vena se namreč zlepi zaradi arteriosklerotičnih oblog, tako da je po nekaj letih ponovna operacija prej pravilo kot izjema. Te obloke rastejo posebno hitro, ker je zaradi pomanjkanja vitaminov oslabeli košček vene v aorti izpostavljen mnogo večjemu arterijskemu pritisku in zato še prej pride do razpok in poškodb.

Vitamin C ne pomaga samo pri celjenju ran po operaciji ( s tvorbo kolagena) ampak skupaj v vitaminom E in beta-karotinom vzdržuje optimalno viskoznost krvi in tako preprečuje nastajanje strdkov. Poleg tega zadostna količina vitamina zaustavi rast arteriosklerotičnih naslag in jih celo razgrajuje. Vitaminski pripravki pomagajo telesu tudi po by-pass operaciji ali pri mehanskemu odprtju arterije pri vstavljanju »balonskega« katetra. V mnogih primerih so takšni posegi sploh neutemeljeni. Da sta vitamin C in E koristna ob takih posegih, je bilo že davno dokazano z raznimi raziskavami.

Zvečana potreba po vitaminih.

K zvečani potrebi po vitaminih ne pripomore samo vpliv okolja ali kajenje, ampak tudi stres. V stresu izloča telo velike količine adrenalina, ki za svoj nastanek potrebuje vitamin C, za vsako molekulo adrenalina je potrebna molekula vitamina C. Ženske, ki uporabljajo kontracepcijske tablete, prejmejo tudi z njimi hormon estrogen. Že leta 1972 je pisalo v znanstveni reviji Nature, da je bila pri ženskah, ki so jemale hormonske preparate, izmerjena opazna nizka raven vitamina C v krvi. To pomanjkanje je vzrok za višanje rizičnosti srčnih obolenj in infarkta. Farmacevtska zdravila so na splošno sintetične snovi, iz katerih moramo kemično izločiti strupe, preden jih izločimo iz telesa. To se dogaja v jetrih, zato pa so potrebne velike količine vitamin C in drugih vitalnih snovi, ki služijo kot katalizatorji. Razen tega določena zdravila preprečujejo optimalno absorbcijo vitaminov iz črevesja v kri. Tako na primer na sto tisoče pacientov jemlje chostyramin (qantalan) za znižanje ravni holesterola. To zdravilo napravi v črevesju nekakšno kašo, ki veže vitamine in druge snovi, zaradi česar se zelo težko absorbira v kri.

Vitamini so potrebni po operacijah in za bolnike, ki so na dializi, saj se z mehaničnim čiščenjem krvi odvajajo tudi vitamini.

Farmacevtskih koncernov to ne zanima

Zdi se kot da bi faramcevstka industrija načrtno netila takšne predsodke do vitaminov, da tako ne bi bila ogrožena prodaja njihovih zdravil. Dr. Matthias Rath govori iz grenke izkušnje. Ko je spoznal medsebojno odvisnost bolezni srca in ožilja in vitaminov, je skušal skupaj z vitaminskimi gurujem in dvakratnim nobelovim nagrajencem Linusom Paulingom te informacije kar najhitreje posredovati javnosti. Najprej sta pridobila privolitev ameriške akademije znanosti, da bosta lahko objavila »Rešitev uganke bolezni srca in ožilja«, kakor sta jo imenovala. Nekaj tednov pozneje pa je bila privolitev umaknjena z utemeljitvijo, da ni nobene uganke glede bolezni srca in ožilja in zato tudi ne more bit njene rešitve. Potem se človek seveda vpraša, zakaj umre vsako leto 12 milijonov ljudi zaradi srčnega infarkta in možganske kapi.

Rath je pisal upravam raznih farmacevtskih multinacionalk, ki pa niso pokazale nobenega zanimanja. Samo baselski gigant Pharmakonzern Hoffman- La roche je novembra 1991 povabil znanstvenika, naj predstavi izide svojih raziskav internemu raziskovalnemu vodstvu. Tri tedne pozneje je Rath od poslovne uprave prejel pismo, v katerem se mu zahvaljujejo za njegova zanimiva izvajanja in ga obveščajo, da se kljub temu distancirajo od tega, da bi se še naprej ukvarjali z zadevo. Prvič, zato ker vodijo druge raziskovalne projekte, ki bi jim raziskava vitaminov konkurirala ( zdravila za znižanje ravni holesterola) in drugič, ker nočejo sami financirati preboja vitaminov za vse druge konkurente na mednarodnem farmacevtskem trgu.

Hoffman La Roche je dobro uporabil informacije, ki jih dobil od Rotha, vendar na povsem drugačen način: kemična multinacionalka in največja svetovna proizvajalka vitamina C je hitro spoznala, da bo povpraševanju po vitaminu C in drugih naravnih snovi v prihodnosti močno naraslo. Zato je umetno podražila surovine in sklenila z nemškim Bayerjem in ameriškim farmacevtskim gigantom Archel Daniels Midland kartel in se dogovorila za cene. Bile so mnogo previsoka tako, da se je prodaja vitaminov, lysina in podobnih vitalnih snovi skoraj podvojila.

Ti koncerni torej niso bili pripravljeni vložiti denarja v raziskave vitaminov, ki bi samo v zadnjih petih letih rešili 60 milijonov človeških življenj, ampak so si namesto tega na nezakonit način prisvojili milijarde s podražitvijo vitaminov.

Ti tajni dogovori so prišli na dan. New York Times je 30. januarja 1997 poročal, da je ameriško državno tožilstvo odrkilo najobsežnejši primer kriminalnega cenovnega dogovora v zgodovini. »Obseg te goljufije je tako velikanski, da je z njo prizadelo dobesedno na stotine proizvodov in skoraj vsakega porabnika v ZDA.« Vsi trije kemijski giganti so bili spoznani za krive in so morali plačati smešno globo v višini 95 milijonov dolarjev.

Organi oblasti na povodcu farmacevtskih kartelov

Leta 1992 sta Dr. Matthias Rath in Linus Pauling v ZDA predstavila svoja spoznanja na tiskovni konferenci svetovni javnosti. Še istega leta je skušala ameriška zdravstvena oblast uvrstiti vitamine in druge dopolnjujoče snovi in jih tako narediti za mnoge ljudi nedostopne, ker bi bili predragi. Roka farmacevtskih kartelov seže predaleč: samo v glavnem mestu ZDA prek tisoč farmacevtskih koncernov plačanih lobistov obdeluje ameriške parlamentarce. Na vsakega poslanca prideta po dva lobista. Koncerni si zlahka privoščijo takšen strošek, saj se samo v ZDA in samo za zdravila za bolezni srca in ožilja obrne sto milijard dolarjev. Če bi ljudje končno izvedeli, da so vitamini končno rešitev za to najhujšo bolezen, bi se trg za takšna zdravila sesul. Vitamini in podobne snovi niso samo poceni, ampak jih je tudi nemogoče pantentirati. Prav velike kupčije se s tem ne da napraviti. V neki široki kampanji so farmacevti poskušali razložiti, da je prodaja zdravil na recept v interesu zlorabe zdravil. Ljudi je bilo treba posvariti pred prekoračitvijo predpisane doze vitaminov - medtem pa so bile takšne trditve razkrinkane kot laži.

Na srečo se račun farmacevtskih kartelov ni izšel, kajti Amerika se je z velikim državljanskim gibanjem zoperstavila njihovi zgodbi. Ljudje so se uspešno borili za svobodo zdravja. Leta 1994 je kongres sprejel Nutritional Health and Education Act. Po zaslugi tega zakona so se smele zdravstvene informacije še naprej razglašati in vitamini prosto prodajati.

Zločin nad človeštvom

Kaj so dosegli farmacevtski giganti v boju za ohranitev svojih pozicij? Leta 1996 se je pustila OZN vpreči pred voz farmacevtskih gigantov. Pod nazivom Codeks Alimentarius se je oktobra 1996 v Bonnu Sestala komisija strokovnjakov OZN, ki je sprejela naslednje sklepe:

1. Razširjanje zdravstvenih informacij o vitaminih, aminokislinah, mineralih in drugih naravnih snoveh za preprečevanje in zdravljenje bolezni naj bo prepovedano po vsem svetu.

2. Razpečevanje Vitaminom in drugih naravnih snovi, ki prekoračujejo določene vrednosti, naj bo prepovedano po vsem svetu.

3. O naslednjem srečanji Codex komisije, ki naj bi se jeseni 1998 znova sestala v Bonnu, naj ti sklepi postanejo zavezujoča zakonska predloga za vse članice OZN.

4. Države, ki te zakonske predloge ne bi sprejele in uveljavile, naj bodo kaznovane z gospodarskimi sankcijami.

Te človeka nevredne sklepe je spravila skozi sito predvsem nemška delegacija pod pokroviteljstvom Kohlovega kabineta. To ni presenetljivo, saj je bil takratni zvezni kancler Kohl v mladih letih tudi sam farmacevtski lobist, njegovo politično kariero pa je sponzorirala BASF. Razen tega je nemška farmacevtska industrija najmočnejša na svetu.

Da so v teh kemijskih gigantih zelo prizanesljivi do stranskih učinkov lastnih zdravil, je razumljivo. Tako 80 milijonov američanov golta dnevno po en aspirin, ker ga Bayer oglaša z geslom »One Aspirin per day keeps a Heart Attack away( aspirin na dan prežene srčni infarkt stran.

Pri tem je že od leta 1985 znano, da aspirin razkraja za ožilja že tako pomembno molekulo kolagen in na ta način dolgoročno pospešuje srčni infarkt. Ali pa koncern Hoffman- La Roche, ki se je proslavil in obogatel z valijem. Milijoni ljudi so goltali valij in postali odvisni od tega mamila. Hoffman- La Roche dosega z valijem stopnjo dobička, ki presega 1000 odstotkov.

Ali estrogen. Mnogi zdravniki priporočajo ženskam srednjih let, naj jemljejo estrogen, češ da preprečuje osteoroporozo. Vendar to ne drži. V meni se ne poruši le ravnovesje hormonov, ampak ravnovesje v izmenjavi mineralnih snovi. Telo potrebuje več kalcija, magnezija in naravnih elementov.

Če jih telo nima dovolj v hrani, jih vzame iz kosti, da bi tako lahko vzdrževalo pravilno delovanje srca. Torej osteroporozi ne privede neravnovesje hormonov, ampak pomanjkanje mineralov. Zato je jemanje estrogena nekoristno in celo škodljivo, saj ta hormon znižuje raven vitamina C in stimulira proteazo - encim, ki izzove rak. Vzrok takšnega obnašanja farmacevtskih koncernov tiči samo v denarju. Gre za stotine milijarde prihodka na leto.

Zdravo prebivalstvo je na poti farmacevtskim gigantom, ker živijo od bolnih ljudi. Moramo se torej odločiti: bodisi, da se zavzemamo za dobro ljudsko zdravje, ali pa nakupimo čim več farmacevtskih delnic.

Dr. Medicine Matthias Rath:

Rojen je leta 1955 v Stuttgartu in je študiral medicino v Munstru in Hamburgu.Leta 1987 je odkril soodvisnost med lipoproteinom (a) in vitaminom C. Leta 1989 je Linus Pauling, dvakratni nobelov nagrajenev in vitaminski guru, povabil mladega znanstvenika na Linus-Paulingov za znanost in medicino v Kaliforniji, da bi začel raziskovati bolezni srca in ožilja. Leta 1990 je Matthias Rath prevzel vodstvo oddelka na Linus-Paulingovem institutu in v naslednjih letih napisal celo vrsto znanstvenih del na to temo.

Malo pred svojo smrtjo leta 1994 ga je Linus Pauling določil za svojega naslednika. Vendar se je zgodilo drugače. Matthias Rath je ustanovil lastni institut, kjer je razvil osnove vitaminske in celične medicine. Matthias Rath velja za ustanovitelja celične medicine in za odkritelja »proteinske kode« tega- poleg genetske kode- najpomembnejšega jezika.

Leta 1996 je kot prvi na svetu patentiral terapijo za naravno razgradnjo ateroskleroze in za preprečevanje bolezni srca in ožilja ter tako izbojevali zmago zaradi odpovedi srca.

[ Na vrh ]

Trenutno najbolj popularen izdelek za hujšanje z izjemnim razstrupljevalnim učinkom, na voljo na popolnoma drugačen in bolj vznemirljiv način. 70% temna čokolada in prah acai jagod spremenijo zdravo prehranjevanje v užitek.

Najverjetneje ste slišali za blagodejne lastnosti temne čokolade. Sedaj pa si zamislite kombinacijo temne čokolade in antioksidantne acai jagode.

Zakaj Acai Berry? Ker je ugnezdena globoko med amazonsko rastje bujnih deževnih gozdov Brazilije. Jagode Acai in so pri brazilskih domačinih že od nekdaj cenjene kot bogat vir hranljivih snovi, so prijetnega okusa ter ohranjajo zdravje in vitalnost. Sadeži vsebujejo številne antoksidante, ki ščitijo tkiva pred prostimi radikali in ugodno vplivajo na zdravje srca in ožilja.

Acai Berry vsebujejo vitamine B1, B2, B3, C in E, in maščobne kisline omega-3-6-9. Prav tako, pa so vir pomembnih mineralov: kalija, kalcija, bakra, magnezija in cinka. Čisti izvleček Acai - brez dodatkov je bogat z vitaminom C in polifenoli - rutin, antocianin in katehin, ki so močni antioksidanti in ščitijo tkiva pred prostimi radikali (antikarcenogeni učinek, proti staranju) ter je naravni vir elagične kisline.

Zakaj čokolada? Zaradi glavne sestavine - kakava, ki je bogat s flavonoidi. Flavonoidi, ki jih najdemo v sadju in zelenjavi, so znani, da delujejo antioksidantno in ščitijo tkiva pred prostimi radikali.

[ Na vrh ]

Nevrolog Robert Zatorre se je končno lotil raziskave glede mita, da slepi slišijo bolje, saj naj bi pomanjkanje vidnega čutila kompenzirali s slušnim. Menite, da je to res?

Popularna percepcija pravi, da imajo slepi ljudje bolje razvito čutilo za sluh kot tisti, ki vidijo normalno. Razlago za to jemlje iz predvidevanja, da naših pet čutil deluje složno drugo z drugim, če pa pride do izgube enega, naj bi ga ostali štirje nadomestili z zvišano občutljivostjo. Na splošno ta ideja izhaja iz treh predpostavk: en del iz sklepanja, drug del iz anekdot in tretji del iz krivde. Slednji se nanaša na naše mišljenje o pravici – če nekomu manjka eno čutilo, se radi tolažimo, da življenje popravi krivico in mu na nek način poplača z drugim, bolje razvitim čutilom.

Slepi glasbeniki z odličnim ušesom

Poleg tega zaradi nekaterih primerov obstaja splošno prepričanje, da nekdo lahko svojo zdravstveno oviro spremeni v specifično prednost. To so na primer izjemni glasbeniki Andrea Bocelli, Stevie Wonder in Ray Charles, ki jim občinstvo in kritiki priznavajo izredno glasbeno sposobnost, ostali glasbeniki pa jih označujejo kot osebe s čudežnim ušesom.
Kdo bolje sliši?

Nevrolog in raziskovalni psiholog Robert Zatorre je s svojo ekipo na Nevrološkem inštitutu Montreal pod vprašaj postavil te popularne koncepte. Želel je odkriti, ali se da znanstveno dokazati, da imajo slepi bolje razvit čut za sluh. Raziskava se je začela preprosto. Slepi in tisti, ki dobro vidijo, so morali odkriti, kako visok zvok slišijo in kje v sobi se nahaja. Po pričakovanjih so slepi slišajo bolje od ostalih. Znanstveniki so odkrili nekaj novega – zavedanje glasbe je bilo povezano s točko vživljenju posameznika, ko je izgubil vid. Tisti, slepi od rojstva, so imeli najboljše rezultate, sledili so jim tisti, ki so oslepeli pri štirih letih, tisti, ki so vid izgubili pri desetih letih in kasneje, pa so imeli skoraj iste rezultate kot tisti, ki normalno vidijo. Dr. Zatorre je komentiral: »To nam pove, da je v možganih plastičnost. Ko smo mladi, lahko dejansko spreminjamo delovanje nevronov in reorganiziramo možganske funkcije, da bi služile našim potrebam po preživetju. Ko pa postajamo starejši, so možgani bolj ali manj izoblikovani glede sonzorične percepcije.«
V drugem testu so v sobi skrili zvočnike in opazovanim prekrili eno uho, da bi preverjali, kako dobro locirajo zvok samo z drugim. Splošno znano je namreč, da za optimalno zaznavanje vira hrupa potrebujemo obe ušesi, saj možgani primerjajo zvok iz obeh in nato šele pošljejo informacijo o lokaciji glasu. Znanstveniki so zato pričakovali, da nihče ne bo imel dobrih rezultatov, a več kot polovica slepih jih je presenetila s presenetljivo natančnimi zadetki. Slepi so znali izčistiti zvok in biti ekstremno občutljivi na informacijo, ki so jo od njih zahtevali raziskovalci. To je najbrž najboljši dokaz, da je mit o slepih z dobrim čutilom za sluh resničen.

Slepi »vidijo« zvok?

Največje presenečenje pa je ponudil tretji test, ko so raziskovalci uporabili pozitronsko emisijsko tomografijo (PET), ki lahko pokaže možgansko aktivnost, medtem ko človek nekaj počne. Vsako čutilo namreč zaseda svoj prostor v možganih, torej ima vid vizualni korteks (ali možgansko skorjo), sluh avdio korteks, vonj olfaktorni korteks itd. Raziskovalna ekipa je vedela, da bodo možgani ob glasbi pokazali aktivnost v avdio korteksu, saj tam procesirajo zvok. Vendar pa jo je presenetilo dognanje, da je pri nekaterih slepih naprava pokazala aktivnost v vizualnem korteksu. To so bili tisti, slepi od rojstva, ki so imeli pri prejšnjem testu z blokiranim enim ušesom najboljše rezultate. Zatorre je povedal: »Ugotovili smo, da del možganov, ki je odgovoren za vid, ne umre, če nima inputa. Na nek način doda funkcionalnost k procesiranju subtilnih slušnih informacij.«
Rezultati pozitronske emisijske tomografije so dokazali, da imajo naši možgani izjemno adaptivno sposobnost. V zgodnjih letih življenja lahko možgane praktično predelamo, tiste funkcije, ki jih izgubimo, pa v nekaterih primerih lahko nadomestimo z drugimi.
Slepota ni garancija za dobrega glasbenika

Torej je res, da imajo slepi glasbeniki boljše zaznavanje zvoka in zato večje glasbene sposobnosti, da igrajo ubrano in bolje sodelujejo z ostalim orkestrom? Da, vendar tega dejstva ne smemo romantizirati. Slepota še ni garancija za boljše zvočno zaznavanje, kar pomeni, da ne razvijejo vsi slepi večje občutljivosti njihovega čutila za sluh, nasprotno pa lahko nekdo, ki dobro vidi, tudi izjemno dobro sliši. Pravila torej ni.

Vir: Nevrologija

[ Na vrh ]

Naj o svojih ugotovitvah, zakaj ljudje obolevajo za rakom in zakaj je rak danes tako razširjen, pove eden najuglednejših zdravnikov vseh časov in Nobelov nagrajenec, dr. Albert Schweitzer.

Dr. Schweitzer je dolga desetletja preživel kot požrtvovalen misijonarski zdravnik v Gabonu v Afriki. Aprila 1913 je prispel v vasico Lambarene, da bi na bregovih gabonske reke Ogowe osnoval bolnišnico. Že naslednjega jutra sta z ženo Helene, izurjeno bolničarko, začela sprejemati bolnike, čeprav bolnišnice ni bilo še nikjer. V prvih devetih mesecih je sprejel skoraj 2.000 bolnikov, pa tudi v naslednjih štiridesetih letih je povprečno pregledal 30 do 40 bolnikov na dan, povrhu pa na teden opravil še 3 operacije. Na začetku njegovega službovanja so prebivalce pestile predvsem lokalne bolezni in infekcije - malarija, spalna bolezen, gobavost, tropska mrzlica in garje.

Kljub tako množičnemu delu z bolniki je dr. Schweitzer imel priložnost videti prvi primer bolnika z vnetjem žolčnika šele 41 let po svojem prihodu v Gabon in eno leto in pol potem, ko je za svoje misijonarsko delo že prejel Nobelovo nagrado za mir. Med civilizacijske bolezni, ki jih ob prihodu v Afriko nikoli ni videl, pa sodi tudi rak.

"Na samem začetku, " je zapisal dr. Scweitzer, "sem bil globoko zaprepaden, da nisem naletel na en sam primer raka … Seveda ne morem stoodstotno trditi, da sploh ni bilo nobenega primera, toda kot vsi drugi misijonarski zdravniki sem opazil, da je rak v Afriki nenavadno redek pojav."

V desetletjih, ki so sledila, pa je bil priča nenehnemu širjenju rakavih bolezni. "Na podlagi dolgoletnih opazovanj lahko zaključim, da je bil razlog za širjenje raka v tem, da so domačini začeli vse bolj privzemati življenjski slog in prehrano belcev."

Podobno so sklepali tudi drugi zdravniki, od Afrike do Tihomorskih otokov, od Karibov do Eskimov na polotoku Labrador. Bolj ko je med ta tradicionalna ljudstva prodirala procesirana, rafinirana hrana, bolj so obolevali za t.i. civilizacijskimi boleznimi, kot so rak, diabetes, debelost, srčnožilne bolezni, visok krvni tlak, srčne in možganske kapi, zobna gniloba, bolezni dlesni, vnetje slepiča, želodčne razjede, divertikulitis, žolčni kamni, hemoroidi, krčne žile in zaprtje (zapeka).

Procesirana hrana, ki jo je zapadni svet pošiljal kot "pomoč" tem ljudstvom, je obsegala predsvem naslednja štiri živila: sladkor, melaso, belo moko in beli riž. Ta živila je bilo namreč najlaže skladiščiti dolga obdobja in jih tudi najlaže transportirati na oddaljene konce sveta, ne da bi pri tem obstajala nevarnost, da jih požrejo glodalci. (Glodalci že vedo, zakaj se jih ne dotaknejo … Podobno kot se mravlje nikoli ne bodo dotaknile margarine.)

Vsi zdravniki so opazili še eno posebnost: ko se je pojavila ena civilizacijska bolezen, so se pojavile vse.

Ob tem se neizogibno zastavlja vprašanje: zakaj se rak v teh izoliranih civilizacijah ni pojavil, povsod drugod pa je bil prisoten. Nekateri so želeli prikazati, da je vzrok uživanje mesa. Vendar ta hipoteza ni mogla vzdržati, saj ni  razložila, zakaj so za rakom precej obolevali Hindujci v Indiji, za katere je nekaj nepojmljivega, da bi uživali meso, po drugi strani pa raka ni bilo mogoče opaziti med izrazito mesojedimi Inuiti, kenijskimi Masaji in drugimi avtohtonimi mesojedimi plemeni. Tudi za hipoteze o tem, da naj bi rak povzročala mastna hrana, ni bilo dokazov, zadnje čase pa se pojavljajo celo študije, ki potrjujejo, da uživanje velikih količin zdravih maščob raka preprečuje in celo zdravi!

Schweitzerjeva ugotovitev je bila torej pravilna. In čeprav se tega najbrž ne spomnite, do začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja so jo celo upoštevali. Potem pa se je iz ZDA razširila neumna in za milijone ljudi tudi pogubna teorija, da so za vse - debelost, diabetes, raka itd. - krive maščobe. In ker se slovenska doktrina vedno ravna po ameriški (in angleški, ki pa je prav tako prepisana od ameriške), smo zadnja desetletja vsi fanatično odstranjevali maščobe iz prehrane. Predvsem so demonizirali živalske maščobe, medtem ko so celo zdravniki kot nadomestek propagirali margarino, za katero se je pozneje izkazalo, da je zaradi trans maščob ena najbolj škodljivih anti-hran, kar jih je. Margarina je slabša od cigaret in je pobila nešteto ljudi in šele od pred kratkim se je diabetikom ne priporoča več. Podobno velja za strupena industrijsko procesirana rastlinska olja, samo da uradna medicina tega še ni priznala.

Za širjenje raka in drugih degenerativnih civilizacijskih bolezni je torej v prvi vrsti kriva nenaravna, visoko procesirana hrana, polna kemikalij, hormonov, antibiotikov, pesticidov itd., predvsem pa hrana, ki vsebuje veliko škroba, glutena in sladkorja. To so vedeli že pred 70 leti, pa kljub temu danes v trgovinah z "zdravo" prehrano, kot je recimo Kalček, najdete kekse, ki vsebujejo "bio" sladkor, "bio" margarino in "bio" moko. To je približno tako, kot če bi rekli "bio" cigarete, "bio" granate ali "bio" arzen. Dr. Albert Schweizer bi vam povedal, da so vse te reči, vključno s piškoti, zelo priporočljive za vse tiste, ki želijo kmalu umreti, vendar na čimbolj "bio" način.

© Zdravje Povej Naprej

[ Na vrh ]

Pomembno! NIKOLI NE HRANITE BANAN V HLADILNIKU!

1. Banane vsebujejo 3 vrste naravnih sladkorjev - saharozo, fruktozo in glukozo, vse tri   kombinirane z vlakninami. Banana nas zato v trenutku oskrbi s potrebno količino energije.
Raziskave so pokazale, da nas zaužitje le dveh banan dnevno založi z energijo, ki zadošča za 90 minut napornega dela. Nič čudnega torej, da atleti smatrajo banane za plod- sadje št. 1!
2. Banane pomagajo, da ostanemo v dobri kondiciji. Pomaga nam tudi premagovati oz. preprečevati številna obolenja in bolezenska stanja.
3. Mnogi depresivni ljudje se po uživanju banan počutijo znatno bolje, kajti banane vsebujejo triptofan, vrsto beljakovine, ki se v telesu pretvori v serotonin, hormon sreče. Pod njegovim vplivom se naše razpoloženje izboljša, in na splošno se počutimo srečnejši (podobne učinke ima tudi čokolada, a ta nam žal viša nivo krvnega sladkorja in tako prispeva k debelosti!)
4. Banana vsebuje tudi vitamin B6, ta pa v krvi regulira raven glukoze, kar tudi vpliva na naše (boljše) razpoloženje.
5. Banane so bogate z železom, ki je sestavni del hemnoglobina, in nam tako pomaga zdraviti oz. preprečevati slabokrvnost!
6. Bogate so tudi s kalijem, zato so banane idealno živilo, kadar imamo težave s krvnim tlakom, ker posredno zmanjšujejo tveganje za povišan krvni tlak, in v zvezi z njim seveda za možgansko kap.
7. Izboljšuje tudi umske sposobnosti tako, da učencem, študentom ... pomaga k boljši koncentraciji, zato je dobro kako uro, dve pred izpitom pojesti banano.
8. Banane vsebujejo tudi mnogo vlaknin, ki nam pomagajo vzpostaviti redno in temeljito vsakodnevno odvajanje presnovnih odpadkov.
9. Kadar nas peče zgaga, so banane odlično naravno sredstvo za nevtralizacijo odvečne želodčne kisline.
10. Nosečnicam, ki jih muči jutranja slabost, je banana odlična pomoč, kajti med dvema obrokoma pomaga vzdrževati primeren nivo krvnega  sladkorja, s čimer preprečuje slabosti zaradi prehitrega padca glukoze v  krvi.
11. Kadar nas piči komar, mesto pika podrgnimo z notranjo stranjo bananine lupine, kajti banana je zelo učinkovita pri zmanjševanju oteklin in lajšanju bolečin, nastalih zaradi pikov komarjev in drugih žuželk.
12. Banane zaradi visoke vsebnosti vitaminov B pomirjajo živčni sistem.
13. Smo predebeli in imamo naporno intelektualno delo? V tem primeru nam grozi hudo nihanje krvnega sladkorja, kar poskušamo uravnovesiti z  nenehnim grickanjem sladkih prigrizkov (čokolada, sladkarije, krompirček...) kar seveda naše stanje še poslabša. Vzemimo raje banano, ki nam bo uravnovesila krvni sladkor in nas založila z energijo za naporno delo, pa še pomirila nas bo!
14. Glede na to, da nevtralizira premočno želodčno kislino, je banana odlična hrana za nas, če imamo slučajno čir na želodcu. Banana je edini plod, ki ga lahko brez težav uživamo pri tej bolezni.
15. Banana je plod, ki hladi, zato lahko pomaga tudi pri zniževanju tako telesne kot tudi "emocionalne" temperature!
16. Banane nam lahko pomagajo tudi pri odvajanju od kajenja. Vitamin B6, B12, kalij in magnezij v bananah pomagajo telesu odstranjevati škodljive posledice kajenja, potem ko smo se odločili prenehati s to "dejavnostjo".
17. Kadar smo pod stresom, se naš metabolizem pospešuje, pri čemer se zmanjšuje nivo kalija. Banane, bogate s kalijem, znova vzpostavijo ravnovesje.
18. Vsakodnevno uživanje banan zmanjša tveganje za srčni infarkt za 40%.
19. Če bi se radi znebili bradavic, vzemimo košček bananine lupine in jo z notranjo stranjo položimo na bradavico ter jo pritrdimo z levkoplastom ali s povojem. Lupino večkrat zamenjajmo - in že čez čas se bodo pokazali presenetljivi rezultati.
20. Kdor želi imeti bleščeče čevlje, naj jih preprosto podrgne z notranjo stranjo bananine lupine in jih nato dobro zbriše še s suho krpo. Lesk bo presenetljiv!

Da zaključimo.

Banana je resnično zdravilo za mnoge zdravstvene težave.
Če bi jo primerjali z jabolkom, ima banana:
- 4 x več beljakovin,
- 2 x več ogljikovih hidratov,
- 3 x več fosforja,
- 5 x več vitamina A in železa,
- in 2 x več ostalih mineralov in vitaminov,
- bogata je s kalijem in je ena od najbolj okusnih vrst sadja!
Morda je prišel čas, da preoblikujemo tisti izrek o jabolku:
ENA BANANA NA DAN ODPELJE ZDRAVNIKA STRAN!
P.S.: Morda pa so ravno banane razlog, da so opice vedno dobre volje?!

[ Na vrh ]

1. Podgane ne bruhajo.
   2. Kače ne slišijo.
   3. Mravlje nikoli ne spijo.
   4. Ježi se v vodi ne utopijo.
   5. Polarni medvedje so levičarji.
   5. Muhe imajo 5 oči.
   6. Delfini imajo med spanjem vedno odprto eno oko.
   7. Kamele imajo troje obrvi.
   8. Muhe lahko letijo s hitrostjo do 8km/h.
   9. Jezik žiraf je lahko dolg tudi do 35 cm.
   10. Jastogova kri je modre barve.
   11. Metulji okušajo z nogami.
   12. Slon je edini kopenski sesalec, ki ne more skakati.
   13. Govedo ima 4 želodce.
   14. Kenguruji se ne morejo premikati v vzvratno smer.
   15. Mačke ne morejo ločiti sladkega okusa.
   16. Konji so brez prestanka lahko na nogah do 31 dni.
   17. Podgane lahko zdržijo dlje časa brez vode kot kamele.
   18. Krokodili svojega jezika ne morejo 'dati ven'.
   19. Zebre so bele, s črnimi progami.
   20. Sova je edina ptica, ki loči modro barvo.
   21. Žab je okoli 2600 vrst.
   22. Odrasel medved lahko teče hitreje kot nekatere vrste konjev.
   23. Prašiči so edine živali, ki na soncu lahko porjavijo.
   24. Morska kobra je najbolj strupena kača na svetu.
   25. Mravlje imajo enako možnost okušanja kot psi.
   26. Največja žival na svetu je sinji kit ( dolžina do 33m, in tehta do 160 ton ).
   27. Ptice elektrika ne more strest, ker perje ne prevaja el. toka.
   28. Samo ženski komarji pikajo.
   29. Oko sove je večje od njenih možganov.
   30. Kamela lahko naenkrat spije 250 l vode (tudi morske).
   31. Človek, brez hrane in vode, lahko preživi tudi do 18 dni.
   32. Mravlje lahko prenašajo 50x težji tovor od svoje teže.
   33. Kobilice imajo ušesa na 'kolenih'.
   34. Najvišja temperatura je bila izmerjena v Afriki, El-Ezize (v senci 58'C).
   35. Najnižja temperatura je bila izmerjena na Antarktiki (- 88.3'C)
   36. V starem Rimu, je steklo imelo večjo vrednost kot zlato ali srebro.
   37. Najstarejša univerza na svetu je stara 1019 let (El-Ezher Univerza v Egiptu).
   38. Najmlajši študent na svetu je 11,5 letni Ganesh Sittampalam.
   39. Prvi podzemni tunel so naredili pred 4000 leti v Iraku, dolg je bil 1 km, ki je potekal pod reko Evfrat.
   40. Paragvaj je najbolj deževno območje na svetu.
   41. Na svetu je približno 3000 govorečih jezikov.
   42. Najdaljša vojna na svetu je bila med Anglijo in Francijo, ki je trajala celih 115 let (1338-1453).
   43. Ljudje imamo na glavi okoli 102 000 las, po telesu okoli 20 000 dlak, ki dnevno zrastejo od 0,35-0,40 mm.
   44. Anglež, Thomas Korne je doživel starost 207 let.
   45. Človek z najdaljšo življenjsko dobo je bil Kitajec. Doživel je 253 let (1680-1933).
   46. Sonce je kar 330,330 krat večje od Zemlje.
   47. Ščurek lahko brez glave preživi 9 dni.
   48. Stari Egipčani so spali na kamnitih 'povštrih'.
   49. V odprta usta morskega konja lahko brez problema zleze otrok višine 120 cm.
   50. Biki ne ločijo barv; zapodijo se v ruto metadorja ne glede na njeno barvo.
   51. Ledena gora v povprečju tehta 20 000 000 ton.
   52. Nekatere vrste žab proizvajajo strup, ki bi lahko bil smrtonosen za 2200 ljudi.
   53. Najmočnejša mišica človekovega telesa je jezik.
   54. Ko kihnemo, se (vključno s srcem) za trenutek ustavijo vse funkcije v telesu.
   55. Ne moremo kihati z odprtimi očmi.
   56. Ženske dvakrat več pomežiknejo z očmi kot moški.
   57. Pingvin je edina ptica, ki lahko plava a ne more leteti.
   58. Samo ljudje in delfini se ljubijo iz užitka.
   59. Najhitreje rastoč noht na človekovi roki je noht sredinca, najpočasneje noht palca.
   60. Ljudje uporabljamo samo 10% možganov.
   61. Človek zaspi v sedmih minutah.
   62. Topla voda je težja od hladne.
   63. Odrasel človek dnevno vdihne 23 000 krat.
   64. Blondinke imajo v povprečju več las kot temnolaske.
   65. Če med rezanjem čebule žvečimo žvečilni gumi, se nam oči ne bodo solzile.

[ Na vrh ]

Vsaj ena „začimba“ ne sme nikoli manjkati v vaši kuhinjski omarici – to je pecilni prašek, ki je nepogrešljiv ne le pri peki, ampak tudi drugih gospodinjskih opravilih. Poglejmo, zakaj!

Zavese

perete skupaj s pecilnim in zavese bodo bolj  bele

Beli zobe

Za čiste, bele zobe natrosite nekaj pecilnega praška na zobno ščetko. Deluje kot naravno belilo za zobe, uporabljate  pa ga lahko enkrat na teden.

Lasem povrne sijaj

Če so vaši lasje videti utrujeni in brez leska, dodajte četrt zavojčka pecilnega praška šamponu. Lase operite in sperite. Rezultat – sijajni lasje!

Prežene mravlje

Pecilni prašek je naravni uničevalec mravelj. Posujte ga po poti, kjer se vije kolona neprijetnih gostov, in zagotovo jih boste pregnali iz svojega doma.

Ustavi skelenje

Vas peče in skeli, ker vas je pičil komar? Nekaj pecilnega praška zmešajte z vodo v pasto, nanesite na mesto pika, nekaj časa pustite delovati in potem sperite.

Posrka smrad

Se iz vašega hladilnika širi neprijeten vonj? V skledico vsujte pecilni prašek in jo postavite v hladilnik. Prašek bo nevtraliziral neprijeten vonj. Zamenjajte ga vsakih osem tednov.

Odstrani čajne madeže

Madeži od pravega čaja so sila neprijetni za odstranjevanje. Zlahka se jih bomo znebili, če bomo na vlažno krpo nasuli za noževo konico praška in križema podrgnili po madežu.

[ Na vrh ]

Strokovnjaki že leta govorijo, da je kemoterapija edini način pri zdravljenju raka. John Hopkins pravi, da obstaja tudi kak drug način.
 Kaj pravi Jon Hopkins o tem, kako živeti z rakom in kako ga odpraviti:

 1. Vsak človek ima v svojem organizmu tudi celice raka. Le te pa ne moremo prepoznat z običajnimi testi, dokler jih ne nastane okrog milijarde. Ko rečejo zdravniki pacientu, da ni večmalignih celic po terapiji, to samo pomeni, da jih ne najdejo z običajnimi testi.
 2. Celice raka se pri človeku pojavijo 6 do 10 krat v življenju.
 3. Ko je imunski sistem človeka dovolj močan, se celice raka same uničujejo in njihovo razmnoževanje je preprečeno.
 4. Ko ima človek raka, pomeni, da je prišlo do pomanjkanja hranilnih snovi v celicah.
    Vzroke lahko iščemo v genetiki, okolju, prehrani, načinu življenja.
 5. Če hočemo to nadoknaditi je nujno treba spremeniti način prehranjevanja, da se okrepi imunski sistem.
 6. S kemoterapijo uničimo rakaste celice, žal, pa tudi zdrave celice v kostni substanci in prebavnem traktu. Pride tudi do okvare jeter, ledvic, srca, pljuči. t. d..
 7. Z obsevanjem, uničimo rakaste celice, a poškodujejo se tudi zdrave celice in organi.
 8. V začetku se s kemoterapijo in obsevanjem zmanjšuje velikost tumorjev. Z daljšim uporabljanjem tega načina zdravljenja pa ni več posebnih rezultatov.
 9. Ko nastane prevečtoksinov zaradi kemoterapije in obsevanja, postan imunski sistem slaboten in uničen. Tako smo bolj dovzetni za okužbe in druge težave.
 10. Zaradi kemoterapije in obsevanja pride lahko do mutacije celic, ki postanejo odporne in jih je še težje uničiti.
11. Priporočljivo je, da rakastih celic ne hranimo in tako preprečimo njihovo razmnoževanje.
a. Sladkor hrani rakaste celice. Izločite sladkor, in tako boste odvzeli pomembno prehrano rakastim celicam. Prav tako so škodljivi sladkorni nadomestki. Bolj koristni so naravni sladkorni nadomestki kot je med ali melasa. Tudi kuhinjska sol vsebuje škodljive dodatke, s
 katerimi belijo sol. Manj škodljiva je morska sol.
 b. Mleko spodbuja nastajanje sluzi, predvsem v prebavnem traktu. Sluz pa je hrana za rakaste celice. Priporočamo uživanje sojinega mleka.
 c. Rakaste celice uspevajo v kislem okolju, takšno okolje ustvarja meso. Priporočamo ribe in nekaj belega mesa. Svinjina in govedina nista priporočljivi, saj to meso vsebuje živalske antibiotike in hormone za rast.
 d. Dieta, ki je sestavljena iz 80% sveže zelenjave, sadja in sokov, žitaric, jedrc, bo ustvarila v organizmu alkalno okolje. 20% je lahko kuhane hrane, ki vključuje tudi fižol.
    Sokovi sveže zelenjave vsebujejo žive encime, ki se hitro absorbirajo in pridejo v celico v petnajstih  minutah. Ta hrana pospešuje rast zdravih celic. Pijte sokove različnih vrst
zelenjave, ki naj bodo sveži.
     Jejte surovo zelenjavo 2 do 3krat na dan. Encimi se uničujejo pri 40 stopinjah.
 e. Izogibajte se kave, čaja, čokolade, ker imajo visoko vsebnost kofeina. Zeleni čaj je bolj priporočljiv, ker ima v v sebi alkaloide, ki pomagajo telesu v boju proti raku.
         Piti je treba dobro vodo, ki ne vsebuje težkih kovin in toksinov; vodovodna voda je večkrat oporečna.

         Torej pijte filtrirano vodo ali pa zdravo studenčnico.
         Destilirani vodi se tudi izogibajte, ker je kisla.

 12. Mesne beljakovine so težko prebavljive in telo uporabi mnogo encimov, da jih prebavi. Neprebavljena hrana pa ostaja v črevesju in je vzrok nastajanja novih toksinov.
 13. Stene rakastih celic so prekrite z odpornimi beljakovinami. Z zmanjšanjem količine mesne prehrane, se encimi lažje spopadajo s temi beljakovinskimi stenami in omogočijo prodor obrambnim celicam, ki uničujejo rakaste celic.
 14. Nekatere snovi dvigajo imunski sistem (IP6, flor, antioksidanti, vitamini, minerali EFA itd.). Obrambnim celicam v organizmu omogočajo uničevanje raka.
 15. Rak je bolezen uma, telesa in duše. Aktiven in pozitiven um pomaga pri zdravljenju te bolezni , oziroma preprečuje njen nastanek.
     Jeza, ne-sprejemanje in zagrenjenost ustvarjajo kislost. Negujte duh ljubezni in odpuščanja. Naučite se sproščanja in uživanja v življenju.
 16. Rakaste celice se ne razmnožujejo v okolju, kjer je dovolj kisika. Telesne vaje in globoko dihanje dovajajo več kisika celicam.
 1. Ne uporabljajte plastične embalaže.
 2. Ne zmrzujte vode v plastičnih steklenicah.
 3. Ne uporabljajte plastične posode v mikrovalovki. John Hopkins je to napisal v vseh svojih člankih in poslal medicinskim centrom.

 Kemijski element dioxin povzroča raka, posebno na dojki. Dioxin je visoko toksičen za celice našega organizma, zato ne zamrzujte vode v plastičnih steklenicah, ker se na ta način izloča dioxin iz plastike.

 Uporaba mikrovalovne pečice ni priporočljiva.

[ Na vrh ]

1. Za vetrove na Kredarici je povsem običajno, da posamezni sunki dosegajo hitrosti čez 200 km/h.
2. Pri hitrosti vetra 100 km/h in -25 stopinjah C imamo občutek mraza -75°C.
3. Največja višina snega, 7 m, je bila izmerjena v aprilu leta 2000. Pod snegom sta bili tako depandansa kot kapelica.
4. Na vrhu Triglava je največkrat stal Borut Slapernik ('pretepač'). Skoraj vseh 690 vzponov je profesor telovadbe iz Pirana opravil v zimskem času.
5. V enem koledarskem letu se je največkrat (366-krat) povzpel na Triglav Mojstrančan Franjo Potočnik. Vrh je včasih obiskal tudi 2-krat v enem dnevu in ima pri 67-tih letih že čez 600 vzponov.
6. Z vrha Triglava je prvi smučal Frenk Mrak iz Kranjske Gore. Do danes so mu sledili še mnogi drugi smučarji.
7. Ali veste, da je Jugoslovanska vojska načrtovala prenos topa na vrh Triglava? … Ni jim uspelo!
8. Slovenci smo na Triglav prignali osla, prinesli lestev, kolo in še marsikaj drugega.
9. Ali veste, da je vrh Triglava včasih preletaval orel? Žal ga že več let ni opaziti.
10. Med živimi bitji prav na vrhu Triglava lahko srečate tudi miš.
11. Aljažev stolp na Triglavu so večkrat prebarvali po potrebi politike. Trenutno je tak, kot ga je postavil Jakob Aljaž.
12. Aljažev stolp so hoteli že večkrat zamenjati. Ni jim uspelo, saj še vedno stoji prvotni … Aljažev.
13. Ali veste, da zadnja 'Titova štafeta' na pot ni krenila z vrha Triglava, ampak le s Kredarice?
14. Aljažev stolp je ob nevihtah že marsikomu rešil življenje.
15. Najtežji tovor (205 kg) je na Kredarico na svojem sedlu prinesel konj z imenom 'Pram'.
16. Sreča v nesreči(1): Smučar se je v megli zapeljal po ledeniku in čez Severno steno … in ostal živ.
17. Sreča v nesreči(2): Pilot Franc Stroj je ob strmoglavljenju helikopterja blizu Vodnikovega doma dobil le manjše poškodbe.
18. Sreča v nesreči(3): Posadka vremenskih opazovalcev, ki jo je ob zamenjavi odnesel snežni plaz, je pot nadaljevala nepoškodovana.
19. Največ vzponov iz doline na Kredarico (preko 1.000) ima vremenski opazovalec Janko Rekar.
20. Največ časa (več kot 7.000 dni) je na Kredarici preživel vremenski opazovalec Janko Rekar.
21. Triglavski dom ima naravno zaklonišče: 20 m pod njim se nahaja 'Ivačičeva' jama z ledenim jezerom in kapniki.
22. V 'Ivačičevi' jami imajo svoj 'dom' tudi kavke, ki jih v težkih zimskih dnevih hranijo dežurni opazovalci.
23. Pred 20-leti se je še v mesecu avgustu na Triglavskem ledeniku lahko smučalo. Tedaj je bil dosežen slovenski hitrostni rekord na smučeh (120 km/h).
24. V TNP (Triglavski narodni park) so razmišljali, da bi smučanje prepovedali, a je za to pred tem poskrbela narava, ker se je ledenik zaradi ogrevanja zraka močno zmanjšal.
25. Prva leta (po letu 1952) so vremenske podatke meteorologi s Kredarice pošiljali v Ljubljano s pomočjo Morsejeve abecede (telegrafija).
26. Trenutno se podatki pošiljajo preko brezžične telekom-povezave, s katero je mogoča telekomunikacija po vsem svetu.
27. Najvišje stalno delovno mesto v Sloveniji imajo vremenski opazovalci na Kredarici (2515m).

28. Tudi v okolici Triglava ni popolnoma čistega zraka, vode in tal.Vetrovi prinesejo sem saharski pesek, roje mušic, listje, cvetni prah in celo koloradskega hrošča.
29. Ali veste, da obstajajo načrti za 'Triglavske žičnice jutri'? Nič hudega, če bodo zgrajene jutri.
30. Svizce, ki vas na poti po Triglavskem narodnem parku presenetijo z žvižgi, so tu naselili okoli leta 1960.
31. Slovenci se na Triglav povzpnemo večinoma konec tedna, največkrat v avgustu, zato le v teh dneh nastane nepopisna gneča. Tujce pa večinoma srečujemo med tednom, zato nimajo težav z gnečo na poti in prenočiščem.
32. Največji kritiki masovnih pohodov na Triglav so ravno ti planinci, ki so prisotni vsako leto ravno v času največjega obiska.
33. Novinarji poleti pišejo članke o hribih s podobnimi naslovi in temami kot v preteklih letih. Pravih informacij glede zasedenosti prenočišč, vremena in stanju planinskih poti pa še nimamo.
34. Ali veste, da so pobudniki izkoriščanja alternativnih virov energije vremenski opazovalci Janko, Nejc in Frenk? Njihova zasluga je, da na Kredarici delujejo sončne celice, sončni kolektorji, vetrnica in stiskalnica za smeti.
35. Prvi pogovori in dejanja osamosvojitve Slovenije so potekala tudi na našem simbolu Triglavu in v Triglavskem domu.
36. Ali veste, da v Triglavskem domu obstaja Zlata knjiga, kamor svoje vtise ob prihodu lahko vpišejo vsi planinci, starejši od 70 let?
37. Najstarejša planinka, ki je brez pomoči drugih prišla na Kredarico, je bila stara 92 let. Spremljala sta jo 72 let stara hči in vnukinja. Njen podpis z vtisi hranimo v Zlati knjigi.
38. Kadar je obdobje zelo lepega, poletnega vremena lahko okoli Kredarice opazite ovce. Že pred poslabšanjem vremena se ovce spustijo nižje na višino okoli 1.800 metrov.
39. Triglav z okolico je bil usojen za mnoga letala. Posmrtne ostanke in razbitine zadnje nesreče v megli je na ledeniku našel vremenski opazovalec Nejc.
40. Gamsi in kozorogi, ki živijo v okolici Triglava, ne potrebujejo steza. Žal pa je teh odličnih plezalcev, ki z lahkoto premagajo vsako steno, vedno manj.
41. Ali veste, da se je povprečna letna temperatura na Kredarici v zadnjih letih dvignila za celi 2°C?
42. Triglavsko brezno je verjetno najbolj globoka jama v Sloveniji. Vodo, ki so jo v breznu obarvali, so opazili 1.500 metrov nižje v dolini Vrat.
43. Največjega Slovenca Ludvika Bunderla je ubila strela, ko je stal na našem najvišjem vrhu.
44. Pred leti, ko je že septembra padlo zelo veliko snega, so se vremenski opazovalci s pomočjo lopat s konji z ozimnico prebili prav pod Kredarico. Zaradi ponovnega poslabšanja vremena so se morali obrniti in prišli z zadnjimi močmi v jutranjih urah v dolino.
45. Vremenski opazovalci so to leto 7 ton ozimnice do Kredarice znosili sami. Nejc, Janko in Frenk so nepretrgoma ves teden delali v hudem mrazu, snegu in vetru in uspelo jim je.
46. Leta 1969 je slovenski helikopter prvič dosegel višino 2.200 metrov, ko je reševal ponesrečenega vremenskega opazovalca Janka Rekarja.
47. Danes helikopterji priletijo do višine Kredarice tudi s 1.000 kg tovora.
48. Ali veste, da je bil največji obisk Triglava in Triglavskega doma ob blagoslovitvi kapele s 6.000 planinci? Tedaj je bila strnjena kolona ljudi od Kredarice do vrha Triglava.
49. Ali veste, da sta podzemni hodnik, dolžine 20 m, ki povezuje Triglavski dom s sanitarijami, preko zime v skalo skopala vremenska opazovalca Janko in Beno?
50. Ali veste, da se za cerkveno poroko v kapeli na Kredarici vsako leto odloča vedno več Slovencev?
51. Triglavski dom je prejemnik največjega števila priznanj, pohval in nagrad med planinskimi domovi.
52. Telefonska številka Triglavskega doma je: 04-2023-181. Pokličite nas!
53. Smeti odnesite v dolino!
54. Med 22:00 in 5:00 naj bo v Triglavskem domu čimbolj mirno.

55. Triglav ponuja različne lepote v različnih letnih časih, zato nas obiščite tudi v jesenskem, zimskem in spomladanskem času!

[ Na vrh ]